Want to make creations as awesome as this one?

More creations to inspire you

Transcript

2023

september

HABITUS

Ob pripravah na novo šolsko leto vedno znova čutim vznemirjenje. Ne vem, kaj mi leto prinaša. A nekaj je gotovo – veselim se novih obrazov, prisrčnega klepeta z dijaki višjih letnikov, vrveža med odmori, podajanja/razlaganja snovi, načrtovanja, reševanja problemov … Drage dijakinje, dragi dijaki, ob vstopu v novo šolsko leto vam želim predvsem uspešno spopadanje z izzivi šolskega življenja. Moč in uspeh sta skrita v sodelovanju in solidarnosti … in v srcu, če je tisto ta pravo. Ne ustrašite se izzivov in naporov, z delom, s poštenim pristopom in sodelovanjem boste uspeli. Vse dobro! Metka Volmajer

V srcu, če je ta pravo, je zmeraj prostora za tisoč imenitnih stvari, ki jih ljubiti mora vse, kar živi. (T. Pavček)

O VSEM PO MALEM
ZANIMIVO
IZ VSAKDANA
DIJAŠKI DOM
USTVARJANJE 2
USTVARJANJE
ZDRAVA ŠOLA, EKOŠOLA
EKSKURZIJE, IZMENJAVE
PROJEKTI

Dosežki

ERASMUS+ Šolska partnerstva

Larisa Car, 3. akt

EPAS – Šola ambasadorka EU

Program projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta - EPAS predstavlja spoznavanje in ozaveščanje o Evropski uniji. S programom EPAS se naučimo veliko glede Evropske unije, evropskega parlamenta, demokracije, vodenja, usposabljanje aktivnega državljana in še kaj... Sliši se, da moramo veliko raziskovati in delati, a ni tako, delo je zanimivo in zanj smo tudi nagrajeni. Obiskujemo Hišo Evropske unije v Ljubljani, letos pa smo bili nagrajeni z ekskurzijo v Strasbourg, kar je bila nepozabna izkušnja. Strasbourg je zelo zanimiv, spoznali smo zgodovino tega čudovitega mesta, prebivalce, obiskali evropski parlament, se postavili v vlogo evropskih poslancev in sodelovali z resničnimi voditelji EU. Takšnih nagrad in izkušenj si želimo čim več tudi v prihodnje. Vabim vse, da se nam pridružite v naslednjem šolskem letu.

EPAS – Šola ambasadorka EU
PROJEKTI

DOSEŽKI

Mednarodni projekt z naslovom Kritično do alternativnih dejstev smo zaključili ob koncu avgusta 2022. V decembru 2022 smo v Cankarjevem domu v Ljubljani prejeli jabolko kakovosti. Nagrade za najkakovostnejše mednarodne projekte podeljuje Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Naša šola je prejela nagrado za najboljši projekt na področju splošnega šolskega izobraževanja. V projektu so sodelovali tudi dijaki, ki letos zaključujejo izobraževanje na naši šoli: Živa Rituper, Vanesa Kovač in Ožbej Očko.

ERASMUS+ Šolska partnerstva

Klavdija Podlesnik

Ekskurzija na Dunaj

Nika Gomboc Damiš, 3. bft

Ekskurzija pri Kalanovih

Marija Goričan, 2.ag, Žana Marie Florjan, 2.aft

Koroška v Avstriji

Pia Kegl, 2.ag

Obisk Špancev

Nika Felicijan in Gaja Siničič Rodeš, 3.akt

Erasmus+ praksa v Španiji

Marija Goričan, 2. ag

Izmenjava v Subotico

TV soboto, 15. 4. 2023, se je 38 dijakov GSŠKF Ruše ob enih ponoči odpravilo na pot proti Krakowu. Po devetih urah vožnje smo prispeli do Auschwitza, kjer si v dveh skupinah ogledali prvi del nekdanjega taborišča. Tam so nam vodiči razkazali in povedali veliko o tem, kakšno je bilo življenje med drugo svetovno vojno. Nato smo si ogledali drugi del taborišča – Birkenau z ostanki največjega krematorija. Po končanem ogledu smo se odpravili proti centru Krakowa, kjer smo se nastanili v hotelu Ibis Krakow Stare Miasto. Po krajšem počitku smo se odpravili v sam center, kjer smo imeli malo prostega časa. Po vrnitvi v hotel smo se še malo podružili in se kasneje odpravili spat ...

Ekskurzija na Poljsko

Nika Horvat, 2. ag

Ekskurzija na Poljsko
EKSKURZIJE, IZMENJAVE

Nika Gabrovec, 2. ag - V Subotici sem se imela zelo v redu. Všeč mi je bilo mesto in spoznala sem veliko novih ljudi.

Nika Horvat, 2.ag - V Subotici je bilo zelo fajn in upam, da bi lahko kaj takšnega še kdaj ponovili. Všeč mi je bilo, da smo se med seboj in s Srbi zelo povezali in se veliko družili.

Lucija Sagadin, 2.ag - Izmenjava v Subotico mi je bila zelo všeč. Spoznali smo vrstnike in si z njimi ogledali mesto, ki je prečudovito. Izvedeli smo veliko novega, se družili in se zelo zabavali. Mislim pa, da smo se tudi kot sošolci zelo povezali med seboj.

Anemarie Feuš, 2.aft - Izmenjava mi je bila zelo prijetna izkušnja, saj smo sklenili nova prijateljstva. Tudi med sabo smo se bolje povezali in spoznali. Odkrivali smo novo okolje in se pogostili s dobrimi čevapčiči in palačinkami.

Vito Simić Pušnik, 2. akt - V Subotici sem se zelo zabaval in vsi so bili zelo prijazni. Hrana je bila odlična.

Pia Carli, 2. akt - Bilo je super. Z veseljem bi ponovila.

Marija Goričan, 2.ag - Izmenajva mi je bila zelo všeč, saj smo se družili, spoznavali nove prijatelje in si ogledali čudovito mesto. Povezali smo se tudi med sabo, saj smo preživeli vsak večer tako, da smo se družili in igrali družabne igre. Komaj čakam, da pridejo v septembru dijaki iz Subotice k nam.

Alin Brumen, 2.akt - Zelo lepa in zabavna izkušnja, spoznali smo nove ljudi in videli novo mesto.

Lara Alavančić, 2.bft- Izmenjava mi je bila zelo všeč, za vedno mi bo ostala v spominu. Dijaki iz Subotice so nas prijazno sprejeli in nam razkazali mesto. Se že veselim ponovnega srečanja.

Taja Kosec, 2aFT - V Subotici mi je bilo všeč, saj smo se dijaki med seboj spoznali in si ogledali mesto.

Lana Kerčmar, 2.aft - V Subotici smo se imeli zelo lepo, vsi so bili zelo prijazni in so nas lepo sprejeli. Spoznali smo nove prijatelje, s katerimi smo se zelo povezali. Razkazali so nam mesto in nas popeljali na različne izlete. Veselim se ponovnega srečanja z dijaki.

Staša Pintarič, 2.akt - Všeč mi je bilo, da so nas zelo lepo sprejeli ter nas popeljali skozi mesto. Počutili smo se zelo sprejeto.

V Subotico smo se na izmenjavo odpravili v nedeljo, 2. 4. 2023, zgodaj zjutraj. Deveturno pot smo si krajšali s spanjem, poslušanjem glasbe in pogovorom. Zanimiv je bil postanek ob Blatnem jezeru na Madžarskem, kjer smo dobili občutek, da smo na morju. Ko smo prispeli na mejo med Madžarsko in Srbijo, smo morali na madžarski strani izstopiti in pokazati svoje osebne dokumente. V Subotico smo prispeli okoli popoldneva. Raskazali so nam šolske prostore Srednje kemijske in tehnološke šole. Zanimivo je bilo videti zbornico, saj je v Rušah še nikoli nismo. Drugi dan smo se odpravili v živalski vrt, kjer bivajo živali rešene iz ujetništva. Videli smo medvedko, ki so jo rešili iz cirkusa, in levčka, ki je bil hišni ljubljenček v neki družini. Pot nas je nato vodila mimo Paličkega jezera do lepe vinarja Zvonka Bogdana, kjer so nam predstavili prozvodnjo vina ...

Lana Kmetec, 2.akt - Izmenjava je bila zelo zanimiva. Dijaki smo se zelo povezali, prav tako tudi z dijaki iz Subotice.

Klemen Trunk, 2.bft - Bilo mi je zelo všeč. Obiskali smo prečudovito mesto, se med seboj še bolj spoznali ter družili.

Izmenjava v Subotico

V nedeljo, 19.2.2023, sva se odpravili na prakso, ki sva jo dva tedna opravljali v Španiji. Jaz (Nika) sem delala v podjetju Derypol, jaz (Gaja) pa v podjetju Covestro. Podjetje Derypol je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo polimerov (kot so polimeri za pripravo vode, celuloze in papirja, osebne nege in nega na domu, nafte in plina, rudarstva in nadzor prahu, usnja, tekstila in dodatkov za gradbeništvo). Proizvodni obrat deluje v kraju Les Franqueses del Vallès (Barcelona – Španija). Podjetje je sestavljeno iz več različnih obratov. Prakso sem opravljala v analiznem laboratoriju, kjer preverjajo kakovost različnih polimerov – ki jih proizvajajo, shranjujejo ali pa jih potrebujejo za izdelavo drugih produktov. Največkrat sem morala preverjati pH, viskoznost in vsebnost trdnih delcev raznih polimerov, pri nekaterih pa tudi gostoto, lomni količnik in pretočnost. Pred delom sem morala umeriti še pH metre, ki so potrebni za natančnejše delo. Če je zmanjkala kakšna raztopina, ki jo potrebujejo za delo, sem jo morala pripraviti. Delo mi je bilo zelo všeč, saj je zanimivo in ni monotono, saj je vsak vzorec drugačen in ga preverjaš drugače oz. z različnimi metodami. Mentorji in delavci v laboratoriju so bili zelo prijazni, ustrežljivi in komunikativni. Podjetje Covestro se prav tako ukvarja s proizvodnjo polimerov. V podjetju proizvajajo različne surovine na osnovi poliuretana in polikarbonata. Izdelki vključujejo izocianate in poliole za celične pene, termoplastične poliuretanske in polikarbonatne pelete ter dodatke na osnovi poliuretana, ki se uporabljajo pri oblikovanju premazov in lepil. Proizvodni obrat, v katerem sem delala, se nahaja v Parets del Vallèsu (Barcelona – Španija). Prakso sem opravljala v R&D laboratoriju. Preverjala in delala sem analize lastnosti polimerov. Preverjala sem pH, viskoznost, amino index, absorbanco in trdne delce. Delo mi je bilo zelo všeč, saj sem vsak dan delala z različnimi vzorci, ki sem jih preverjala z drugačnimi metodami. Še posebej so mi bili všeč delavci v podjetju, saj so bili zelo odprti, prijazni in so mi pomagali, če sem potrebovala pomoč. Vzdušje v laboratoriju in v podjetju je zelo sproščeno. V praksi sem zelo uživala in bi jo še ponovila ter priporočila tudi drugim. V času prakse nismo samo delali, ampak smo imeli tudi izlete. Prvi dan smo odšle v Mataró, kjer smo si ogledale krasne plaže in lepo mesto. Nato smo vsak dan raziskovale Granollers, kjer smo tudi stanovale. Čez vikend smo odšle v Barcelono. V soboto smo se sprehodile po ulicah Barcelone, videle smo katedralo, se sprehodile po ulici La Rambla, ogledale smo si Caso Battlo in pristanišče. V nedeljo pa smo si ogledale največje znamenitosti Barcelone – Camp Nou Bracelona, Sagrado Familio, kip Krištofa Kolumba in mnoge druge znamenitosti. Na naš zadnji dan smo šle še enkrat v Mataró, kjer smo še zadnjič obiskale plažo in se poslovile od morja. Prakso bi definitivno še ponovili, saj sva zelo uživali v samem delu in v spoznavanju španske kulture.

Erasmus+ praksa v Španiji

Petra Marinič - Že vrsto let spremljam dijake v Subotico. Vedno znova se tam počutim zelo dobrodošla. Tako je bilo tudi letos.

Metka Volmajer - V Subotici sem z dijaki bila prvič. Navdušila me je prijaznost vseh, s katerimi smo sodelovali. Bilo je nepozabno.

Nika Feiertag, 2. aft - Zelo prijetna izkušnja, spoznala sem nove prijatelje. Vsi v Subotici so nas zelo lepo sprejeli, tudi v šoli, ki smo obiskali. Komaj čakam na ponovno srečanje z dijaki. Z največjim veseljem bi ponovila izmenjavo.

Julija Fajmut, 2.ag - Izmenjava v Subotico mi je bila precej všeč. Spoznali smo veliko novih stvari, ogledali si mesto in se družili z vrstniki, s katerimi smo se zelo dobro sporazumeli. Zelo mi je bilo všeč mesto in arhitektura stavb. Priporočam njihovo hrano, božanska jee!!!

3. maja je bila organizirana medpredmetna ekskurzija drugih letnikov na avstrijsko Koroško. Ekskurzija je povezovala slovenščino, zgodovino in geografijo. Najprej smo obiskali dvojezično Evropsko šolo v St. Michaelu. Na šoli so nas zelo lepo sprejeli. Po uvodnih besedah direktorja šole smo lahko obiskali razrede. Šolo obiskujejo otroci od 1. do 4. razreda. Presenetilo me je, da so v enem od prvih razredov bili vsi učenci Slovenci. Na šoli se učijo štiri jezike – slovenščino, nemščino, angleščino in italijanščino. Pot smo nadaljevali proti Celovcu. Obiskali smo Mohorjevo družbo, kjer smo se seznanili z zgodovino društva. Nato smo si ogledali znamenitosti Celovca. Dijaki, ki so bili vodiči, so nam predstavili Zmajev vodnjak, kip Marije Terezije in staro mestno hišo na Glavnem trgu. Predstavili so nam še možiclja Mandla, zaradi katerega je nastalo Vrbsko jezero, in v tla vklesane grbe. Ob koncu vodenja smo prišli do Deželne hiše, kjer smo si ogledali dvorano grbov. V njej je na stenah naslikanih 665 grbov, posebno mesto v dvorani pa ima knežji kamen. Po ogledu dvorane smo bili prosti. Naša zadnja postaja je bil razgledni stolp ob Vrbskem jezeru. Stolp je visok 100 metrov in je najvišji leseni stolp v Evropi. Z vrha stolpa je čudovit razgled na Vrbsko jezero in okolico, ampak nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Po ogledu stolpa smo se odpravili proti domu.

Koroška v Avstriji

Med 27. in 31. marcem 2023 so našo šolo obiskali dijaki iz Španije, ki so se ves teden udeleževali različnih aktivnosti na šoli. V okviru predmeta geografija smo jim dijaki 2. letnika gimnazije pripravili šolsko uro, v kateri smo jim predstavili značilnosti Slovenije. Ker je Slovenija dežela dobre hrane, nismo pozabili na naše tradicionalne jedi. Tako smo se že navsezgodaj sladkali z blejskimi rezinami, ki nam jih je skupaj z mamo pripravila sošolka Marija, s potico izpod rok Nikine babice ... Nekaterim so bile naše jedi všeč, spet drugim pa malo manj. Na koncu so se dijaki in profesorji pomerili še v kvizu o Sloveniji, kjer so morali dijaki sprejeti poraz in čestitati profesorjem.

Obisk Špancev

V eni izmed mestnih kavarn smo si privoščili tudi Kaiser Melansch Kaffe ter košček originalne sacher torte. V popoldanskem času smo se skupaj sprehodili do Rotovža - mestne hiše ter se za nekaj časa predali prazničnemu vzdušju na božičnem sejmu, kjer smo lahko uživali ob vročem čaju in brezalkoholnem punču ter nakupili drobna praznična darilca za svoje najdražje. Ogledali smo si tudi pisano hišo Hundertwasserhaus, kjer smo občudovali edinstven umetniški slog. Domov smo se vrnili v poznih večernih urah, božično razpoloženi, polni vtisov in navdušenja nad ekskurzijo. Drugo leto se v božično novoletnem času ponovno odpravimo v eno izmed lepo okrašenih evropskih mest.

V soboto, 10. 12. 202,2 smo se odpravili na Dunaj. Ogledali smo si lepo okrašen božični Dunaj, ki s čudovitimi lučkami poudari novoletno božično razpoloženje. Najprej smo se ustavili pri dvorcu Schönbrunn, nekdanji letni rezidenci Habsburžanov. Očaral nas je veličasten vrt ter praznično obarvan božični sejem, kjer smo opravili prve nakupe in se ogreli ob toplih napitkih. Z veseljem smo se popeljali na panoramsko vožnjo po znamenitem Ringu, kjer smo občudovali Opero, Parlament, mestno hišo in številne muzeje. Izstopili smo na Trgu Marije Terezije ter si ogledali Naravoslovni muzej (Naturhistorisches musuem). Dve uri smo imeli časa, ogledali smo si znamenite rastline, živali, geološka odkritja in različne naravoslovne znamenitosti. Po ogledu smo se sprehodili skozi mestno jedro mimo dvorca Hofburg, po ulici Graben do Štefanove cerkve. Navdušeni smo bili, ko smo imeli nekaj prostega časa na znani Koroški ulici, kjer so nas pritegnile številne trgovine, lepo okrašene ulice, božične lučke, stojnice in praznično vzdušje.

Ekskurzija na Dunaj

CENTER NOORDUNG: Njihovo osnovno poslanstvo je raziskovanje, zbiranje in posredovanje dognanj o vesolju in vesoljskih tehnologijah javnosti na način smiselnega povezovanja in prepletanja znanosti, gospodarstva, turizma in umetnosti. Osnovna dejavnost javnega zavoda Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga je promocija vesoljskih tehnologij in manifestacija človeških dosežkov v vesolju s prepletanjem umetnosti in visokih tehnologij. (https://www.center-noordung.si/)

Poudarek je bil na razstavi Hermana Potočnika Noordunga, in sicer je predvsem izpostavil njegovo idejo bivanja v vesolju in arhitekturo bivalnega kolesa. Druga aktivnost pa je z delavnico poudarjala biosfero, saj smo si najprej ogledali film. Pozneje smo raziskovali, na kakšen način je mogoče ustvariti ekosistem na enem od planetov, podoben Zemljinemu, ki bi bil primeren za življenje ljudi in rastlin. Po skupinah smo torej raziskovali in načrtovali biosfero 2 oziroma biosfero na Marsu.

Po postanku smo pot nadaljevali proti centru vesoljskih tehnologij Noordung, kjer smo se razdelili v dve skupini in aktivno spoznali center ter njegove dejavnosti. Dejavnosti, ki so bile izvedene, so vključevale voden ogled po aktualnih razstavah.

ZELIŠČNA KMETIJA KALAN: Na severozahodnem delu Kozjanskega leži mala vasica Kalobje, kjer se nahaja zeliščna kmetija Kalan. V neokrnjeni naravi kozjanskih gričev so začeli pridelovati zdravilne in aromatične rastline. Zaradi naravnih danosti pridelujejo ekološko, brez mineralnih gnojil in škropiv, polja ročno obdelujejo, pridelke ročno pobirajo … Na svojih poljih pridelujejo okoli 50 vrst zdravilnih rastlin. (https://www.zelisca-kalan.si/) Po obisku Kalanovih smo se ustavili v Celju, kjer smo imeli nekaj prostega časa, imeli smo tudi čas za kosilo.

V četrtek, 8. 6. 2023, smo se odpravili na ekskurzijo, v okviru katere smo obiskali zeliščno kmetijo Kalan ter center vesoljskih tehnologij Noordung. Naš izlet smo začeli ob 7.30 zjutraj, ko smo se iz Maribora odpravili proti zeliščni kmetiji Kalan. Tam smo se razdelili v tri skupine, vsaka skupina pa je sodelovala pri različnih dejavnostih. V te dejavnosti je bila vključena predstavitev o zeliščnih čajih, kjer smo po predstavitvi reševali delovne liste, imeli možnost pripraviti zelišča za čaj, dobili pa smo tudi že narejen zeliščni čaj. Ogledali smo si tudi 20 minutni film o njihovi pridelavi čez vse leto, na koncu pa smo si še ogledali potek destilacije (pridobivanje eteričnih olj) in imeli možnost vprašati gospoda Milana Kalana karkoli nas je zanimalo.

Ekskurzija pri Kalanovih

Mentorice: Martina Dolenc, Urška Hertiš, Saška Javornik

Altermed 2023
Srčna pisma za male borce

Ob pregledu letošnjih dejavnosti ugotavljamo, da je za nami pestro leto, čeprav nam je proti koncu leta že malo zmanjkovalo sape 😊. Poleg priprav in izvedbe Ekokviza in predstavitvi na sejmu Altermed so na šoli potekale tudi sprotne dejavnosti. Tako smo vas tekom leta spomnili na teden otroka (3. do 9. 10. 2022) in različne mednarodne, evropske ali svetovne dneve in mesece (evropski dan preudarne rabe antibiotikov, svetovni dan pozdrava, mednarodni dan boja proti nasilju med ženskami, dan farmacevtskih tehnikov, svetovni dan spanja, svetovni dan Downovega sindroma, movember, svetovni dan boja proti kajenju, mednarodni dan boja proti otroškemu raku, svetovni dan spanja, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, svetovni dan plesa in svetovni dan Zemlje v sodelovanju s koordinatorico Erasmus+ projekta ...

Zdrava šola in Ekošola sta projekta, ki jih zagotovo poznate, saj na naši šoli tečeta že vrsto let. Projekta ozaveščata o zdravem načinu življenja in zdravem ter varnem okolju, katere lahko vsi soustvarjamo s pozitivnim odnosom do sebe, soljudi in okolja. V okviru projektov tako skušamo preko bolj ali manj poznanih tem in problematik z akcijami spodbujati k varovanju okolja, solidarnosti in podpori ter predvsem razmišljanju, kako lahko kot posameznik s svojimi dejanji vsak izmed nas prispeva k boljšemu svetu danes in jutri.

ZDRAVA ŠOLAEKOŠOLA

SEM

Ekipa Ekošole se je pod sloganom »STARO. DOBRO. TRAJNO.« predstavila na sejmu Altermed, v soboto, 18. marca 2023, v Celju. Na sejmu smo prikazale – predvsem s farmacevtskega stališča - stare slovenske sorte rastlin, ki imajo zdravilne učinke na naše telo in so jih za odpravljanje tegob na območju severovzhodne Slovenije uporabljale že naše prababice. Dandanes pa se jih uporablja tudi v industriji (kot zdravila, prehranska dopolnila, kozmetični izdelki…). Rastline, ki smo jih predstavile pod sloganom »STARO. DOBRO. TRAJNO.«, so bile navadna jablana (Malus domestica), česen (Allium sativum), vrtni timijan (Thymus vulgaris), vinska trta (Vitis vinifera) in oves (Avena sativa). Prebrale smo mnogo literature, preučile glavne sestavine izbranih rastlin in njihove učinke ter pripravile plakate in lastno zgibanko. Ker pa nismo samo dobro teoretično podkovane, ampak spretne tudi v laboratoriju, smo izdelale tudi kozmetične izdelke Orabazo - oralni gel, ki vsebuje pektin, rastlinsko milo z eteričnim oljem timijana in kremo za roke z oljem grozdnih pešk. Če vas zanimajo zdravilne sestavine, njihovi učinki ter recepti za uporabo, pokukajte 😊

Altermed 2023

Že drugo leto zapored smo se zadnjega februarja pridružili akciji pisanja srčnih pisem za male borce pod okriljem društva Viljem Julijan. Mednarodni dan redkih bolezni je nosil naslov »DELI SVOJE BARVE«. S pismi smo želeli izraziti podporo otrokom in njihovim družinam z redkimi boleznimi. Dijaki so napisali čudovita pisma, preko katerih so izrazili, da sprejemajo drugačnost, da so empatični in da premorejo solidarnost do otrok z redkimi boleznimi. Prilagamo nekaj srčnih pisem naših srčnih dijakov…

Srčna pisma za male borce

Lucija Šega, 3. akt

Snowflake

Jovana Kolundžija, 4. bft

Schools should stop teaching academic subjects ...

Nika Vute, Domen Jakl, 3. akt

Hesidating

Nika Gomboc Damiš (1), Nils Seitl (2), 3. bft

My reading habits

Domen Jakl, 3. akt

Človek

Mila Ocepek, 3. aft

Z mladostjo rastemo, v prihodnost verjamemo

Ko se je bližal čas izbire srednje šole, so se v meni prebujala različna čustva. Strahovi in pričakovanja so bili moji stalni spremljevalci, saj sem se zavedala, da je to ena od najpomembnejših odločitev v mojem življenju. Eno izmed mojih glavnih pričakovanj je bilo, če bom na srednji šoli spoznala nove prijatelje in sošolce. Želela sem si najti ljudi, s katerimi bom delila podobne interese. Upala sem, da bom našla tudi dobre učitelje, ki bodo razumeli moje strahove, moje slabosti in hkrati znali videti moje dobre plati. Bala sem se, da ne bom izbrala prave srednje šole, da se ne bom ujela s sošolci ali da ne bom kos večjemu obsegu učenja. Skrbelo me je, ali bom zmožna slediti zahtevam in pričakovanjem, ki jih ima srednja šola do svojih dijakov. Prevevali so me občutki negotovosti. Vstop v srednjo šolo je bil zame velik korak, poln novih izzivov. Bala sem se nepoznanega - novih učiteljev, obsežnejšega učnega gradiva in drugačnega urnika in seveda vseh novih oseb, ki jih bom spoznala na novi poti. Vendar sem si obljubila, da se bom odprla novim izkušnjam, da bom pridobila nove veščine in se prilagodila novim zahtevam. Včasih me je preplavil občutek pritiska. Čutila sem pričakovanja svojih staršev in tudi prijateljev glede moje izbire srednje šole. Bala sem se, da ne bom izpolnila njihovih pričakovanj ali da bom naredila napačno izbiro. Vendar sem se zavedala, da je moje zadovoljstvo in uspeh na dolgi rok odvisen od moje lastne odločitve. Pomembno je, da sem prisluhnila svojemu notranjemu glasu, ki mi je pomagal izbrati pot, ki je najboljša zame. Ena izmed mojih največjih želja je, da bom spoznala področje, ki me bo zares zanimalo, in na katerem bom lahko razvijala svje talente. Želim si, da bi skozi srednjo šolo končno ugotovila, kaj me v življenju zanima in čemu se bom v življenju posvečala ...

Razmišljanja in občutki pri odločitvi za vpis na srednjo šolo

Eva Lešnik, 1. ag

Razmišljanja in občutki pri odločitvi za vpis na srednjo šolo

USTVARJANJE
Mitja

Najpomembneje pa je, da mi v prihodnosti zagotovo ne bo žal, da sem prišla v Slovenijo, saj tukaj uživam v vsakem trenutku svoje mladosti in gradim dobre temelje za svojo prihodnost, zato močno verjamem, da bom dosegla zastavljene cilje. Zahvaljujem se mladosti, da me je naučila biti odrasla.

Ko stojim v svoji sedanjosti, vem, da sem tukaj, ker želim biti jutri boljši človek, kot sem danes. Sedanjost je rezultat preteklosti in temelj za prihodnost. Mladost je nekaj, kar imajo samo mladi in cenijo le stari.Zato vem, da se bom, ko bom stara in bom razmišljala o Sloveniji in dijaškem domu, spominjala časa, ki sem ga preživela tu, z iskrico v očeh, saj so mi ravno izkušnje, pridobljene tukaj, omogočile, da sem dosegla svoje cilje.

Mladost. Najčudovitejše, najbolj noro, najbolj veselo, najkrajše, najbolj ranljivo, najbolj zaželeno obdobje življenja. Neopazno prodira v naše življenje, s svojim neustavljivim šarmom se vtisne v naša srca. Izpolnjuje nas, podžiga naše strasti, fantazije, občutke, vžge naše srce, dvigne adrenalin. V tem mladem in krhkem obdobju smo pogosto pred različnimi preizkušnjami. V teh norih letih se zlahka prepustimo, radi potujemo, se nenehno gibljemo. V nas se preprosto dogaja nevihta. Kot nekdo, ki je odvisen od adrenalina, obožuje izzive in živi svojo mladost, sem se odločila, da se z viharjem življenja spoprimem tudi sama. Imela sem štirinajst let. V srcu je kraljevala preteklost, misli pa so potovale nekam v prihodnost. Pogledala sem se v ogledalo in opazila sedanjost. Zgrajena iz preteklosti in še vedno nedokončana, ker čakam na prihodnost. Pripravila sem kovčke in se odločila, da grem naproti prihodnosti, ki me je pripeljala tisoč kilometrov stran od domovine, domačega kraja in družine.Nenadoma drugo okolje, druga ulica, drug dom ... Nostalgija po otroštvu, ulicah, kjer sem začela tkati svojo življenjsko zgodbo; po hiši, ki je vedno dišala po ljubezni, sreči in zadovoljstvu. Vse to je v trenutku izginilo, ko sem se znašla sama v majhni, prazni sobici, ki ni bila prav nič podobna mojemu domu. Sprva je vsaka stena te sobe predstavljala temo in hrepenenje v meni. Tudi dejstvo, da bom morala naslednja štiri leta spati v isti sobi, je bilo zame nesprejemljivo. Dodaten stres mi je predstavljala misel, da mi bo »druga« mama vzgojiteljica.Vedela sem, da je vsak začetek težek in da je življenje borba, a brez pomoči vzgojiteljice, ki mi je ves čas nudila neizmerno podporo, medtem ko sem se učila ljubiti novo državo, v katero sem prišla, v tem boju ne bi postala zmagovalka. Z odraščanjem v tej sobi sem začela zoreti. Naučila sem se biti pogumna, pokončna, ponosna in odločna. Prepričala sem se, da lahko s potrpežljivostjo in pogumom dosežem cilj svoje svetle prihodnosti. Obkrožena sem bila z ljudmi, ki me iskreno cenijo in mi pomagajo v vsaki situaciji. Vsak kotiček sobe, ki sem ga sovražila, je začel skrivati nek spomin, začel je prebujati mir, spokojnost, srečo, ljubezen in toplino. Po zaslugi teh ljudi sem se v svoji sobi začela počutiti kot doma.

Z mladostjo rastemo, v prihodnost verjamemo

Books are important in several aspects. Not only do they broaden one’s knowledge, but they also have the function of preserving culture, language, and history. I do not usually like reading books as I have a bad imagination, however I still find myself indulging in certain kinds of books. I like books intended for learning. That includes books about biology and things related to linguistics. I have recently read two books about language. They are both fully in Irish, a Celtic language that was widely spoken in Ireland prior to being colonised by England. One book describes the dialects spoken in the province of Ulster, and the other one describes the phonological inventory of the Irish language. Although I’ve read them several times, I as a learner still need to look things up, so they get opened very frequently. These books have taught me a lot. They offered me an insight into the language itself, as well as an insight into Irish history, culture, and traditions. All in all, books are important for several reasons, so one should read as frequently as possible. (2)

My reading habits have changed over the years. When I was younger I had more time to read and I also had different tastes in books. Even though my reading habits and preferences have changed, I still enjoy reading. As a child I would read whenever I had free time. I used to read when I came home from school and if I had no work or homework to do, I would read until it was time for bed. I enjoyed reading books that were more on the comedy side. But even back then, I would always find something interesting in crime novels and books that consisted of adventure. As of right now I enjoy reading fantasy and crime novels. Even though I don't have as much free time as I did before and I also sometimes get stuck in a reading slump, I still long for books and enjoy reading. I think books help you with broadening your mind, they give you a chance to get a higher level of vocabulary and they can help keep your memory sharp. In conclusion, reading books has always been an important part of my life. I believe that there's nothing better than finding a book that will get you immersed into the text. Books create an escape and let our mind and imagination run free. (1)

My reading habits

Človek = 0, sploh nič. Vse uniči, vse izniči. Karkoli × 0 = 0 Vse je uničeno, še neskončnost × 0 = 0 ~načeloma. Vse, čao! Človek je nič, nič je nula. Človek mora biti nula.

Lia

To know how to dispense medicine and what we need to advise the patient. We will be at work longer than at school, so that we learn more things in practice than in the theoretical part of learning. There is no doubt that it is important to know how an individual drug works, to know how it is used and why it is used. So I partly agree with the title because anyway we need to know some things which we learned at school so we can then work in a pharmacy.In conclusion, it is the same story with every other job. School prepares us for something that we will do often our whole life and we need to know that school is good for everyone. Practice is again a very important thing because we learn everything we need to do our job successfully and safely.

School can teach us a lot of that like things about life and how we should react in some situations. There are professors who teach us about some things as how to connect our knowledge with that vocation which we will do after school. They prepare us for the harder part of life - our job. We will face much more difficult things in life and we will have much bigger problems. I think that we need to have more practical skills because we will need them a lot. For us, pharmaceutical technicians it is very important to learn and know a lot of communication skills with people and to be careful and patient according to each patient.

Schools should stop teaching academic subjects and start teaching practical skills only
Melita

Taking the time to figure out what you want and what you're comfortable with is crucial before diving into a serious relationship. Rushing into a relationship without understanding your own needs and desires can lead to dissatisfaction and unhappiness in the long run. It's important to communicate with your partner about your feelings of hesitancy. Being honest and open about your concerns can help both you and your partner understand each other better and work towards a solution. In conclusion, hesidating is a normal feeling that many people experience when it comes to serious relationships. It's important to take the time to figure out what you want and communicate openly with your partner before making any major decisions. Remember, it's okay to take things slow and not rush into anything.

Hesidating

Hesidating, also known as ambivalence, is a feeling of uncertainty, indifference, and hesitation about diving into a serious relationship among daters. It's a common feeling that many people experience when they're trying to decide whether or not to take the next step in a relationship. Hesidating can be caused by a variety of factors such as fear of commitment, past relationship traumas, or simply not being ready for a serious relationship. It's important to recognize that hesidating is a normal feeling and that it's okay to take your time before making a decision.

Ela

A snowflake I am, kept at its form on a window shield of my grandmothers house. A quick, warm touch means an evaporation to the snow. Heart itself Longing, Begging for spring to to colour the sunsets And navy blue sky . I observe it to pass, Feeling december each day. Same place. Like an observer of my own life. Reminiscing memories, we let the wind blow away. Not changing to change.

Julija Fajmut, ...

Gregor Slana in konzerve

Aktiv matematičark

Najlepše matematične šolske table natečaja "Matematika za vsakogar"

Samo Štelcer, Maks Burič,Tina Burič, 1.Ag

Metronom

Metronom je romunski film, posnet leta 2022. Prikazuje zgodbo sedemnajstletne Ane, katere fant bo že čez nekaj dni odšel iz Romunije. Film je nekakšna ljubezenska zgodba najstnice, ki se znajde v težavah, ko oblasti njo in njene prijatelje ujamejo, medtem ko poslušajo prepovedano radijsko postajo Svobodna Evropa. Ana in njeni prijatelji živijo v romunskem glavnem mestu, Bukarešti, ki je ujeta v primežu komunizma in cenzure medijev, na oblasti je diktator Nicolae Ceausescu. Anin fant Sorin se namerava preseliti v Nemčijo, njuna zveza pa bi se tako klavrno končala. Njena najboljša prijateljica Roxana pa pripravi zabavo, ki je namenjana tudi temu, da Ana pozabi na svoje ljubezenske težave. Kljub prepovedi staršev se Ana vseeno uspe izmuzniti iz stanovanja in oditi na zabavo. Na zabavo pride tudi Anin fant Sorin, ki pred tem ni vedel, da bo tudi Ana na zabavi. Pridejo tudi drugi najstniki, ki plešejo na glasbo radijske oddaje Metronom na postaji Svobodna Evropa. Med oddajo se odločijo napisati pismo in seznam izvajalcev, ki jih želijo slišati na programu Metronoma. Med izvajalci so tudi Beatlesi, Jimi Hendrix in skupina The Doors. Sorin se je javil, da bo pismo pretihotapil iz Romunije. Med Ano in Sorinom se na zabavi vnamejo tudi strasti, zavedata se, da njuna ljubezen ne bo trajala dolgo, za kar Ana krivi Sorina. Sorin odide z zabave, malo za tem pa zabavo uniči tajna policija, ki je izvedela za pismo romunskih najstnikov. Ti torej skrivaj poslušajo prepovedano oddajo Metronom, ki je trn v peti komunistični oblasti.Najstniki so med preiskavo prisiljeni napisati izjave o dogodku, čemur pa Ana nasprotuje, saj po svojem mnenju ni naredila nič slabega. Njej in njenim prijateljem grozi šest let zapora, zakon pa je v veljavi že leto dni, zato je dejavnik nevednosti tudi sicer, zdaj pa še posebej, za izvedbo zakona neutemeljen. Anino prihodnost reši njen oče, ugleden mož tudi v očeh komunistov, ki ne kažejo usmiljenja do drugih. Vest pa Ani ne da miru, saj so njeni prijatelji v težki situaciji, sama pa se je rešila. Na koncu filma izvemo, da je za prijavo na policijo odgovoren Sorin. Ana ga obišče, skupaj pa se še zadnjič predata strastnim užitkom. Upanje na konec diktature se sprevrže v žalost in trepet, ko ravno diktatura oziroma njeni zakoni njihovo prihodnost postavijo na kocko. Najstniki v filmu si želijo svobodnega otroštva, tega pa jim ne uspe doseči. Metronom prikazuje ravno to, krutost režimov, ki so še vedno prisotni po celem svetu in vsem, posebej mladim, uničujejo sanje.

Anej, Blaž in Aleksander, 3. akt

Ustvarjanje z Živo
Metronom
USTVARJANJE

Ariana

Blaž

Moje mnenje o filmu Metronom je, da mi ni bil ravno najbolj všeč, saj ni bil ravno zanimiv, rečem pa lahko tudi, da ni bil slab, saj je opazno, da so igralci in režiser ter ostala ekipa vložili precej truda. Definitivno pa je bil komu kaj zelo všeč, saj imamo vsi različna mnenja. Edino, kar pa se mi zdi izpostaviti o filmu je, da nam predstavi, kakšna pravila in stroge režime so imeli v Romuniji, saj ne smejo pisati svobodnjaških idej o narodu in ljudeh v pismu radiju ali televiziji. Prikazano je tudi, kako je videti zaslišanje pri njih na policiji. Všeč mi je bilo, da je res prikazano vse tako, kot bi tam v resnici bilo. Kar se tiče vsebine, pa mi ni bila preveč zanimiva, saj se tako rekoč večino filma ni dogajalo veliko, razen da so se samo prepirali in pogovarjali, šele proti sredini filma je postalo malo zanimivo. Filma osebno ne bi priporočal komu od mlajših, razen če bi vedel, da so mu taki tipi filmov všeč.

Anej

Od filma, ki je bil na filmskem festivalu, sem pričakoval več. Zgodba se mi je zdela mogoče malo preveč monotona. Zdelo se mi je zanimivo oz. presenetljivo, da se je glavna igralka na koncu še vseeno ljubila s Sorinom, ki je izdal vse njene prijatelje, njo in celo njeno družino. Zanimivo je bilo videti, kako je potekalo življenje mladih v 70. letih v Romuniji, v času komunizma. Tudi jezik, v katerem je bil napisan scenarij, je bil zanimiv. To je seveda moje mnenje, na filmsko umetnost se ne spoznam. Zanimivejša je bila glasba, a te glasbe v prostem času ne poslušam.

Aleksander

Film Metronom prikazuje zgodbo komunističnega terorja v Romuniji, kjer najstniki ne morejo uživati mladosti brez misli na zakonitost svojih dejanj, saj v nekem trenutku prekršijo leto dni veljaven zakon. Sam bi film opisal kot realistično zgodbo, brez fantazijskih dodatkov, ki so morda med mladimi trenutno najbolj aktualni. Šele v drugi polovici filma se nam je prikazala rdeča nit filma, upor komunističnemu režimu, ki pa nima olepšanega konca. Sorin je kot izdajalec svojih prijateljev verjetno črna ovca v očeh vsakega gledalca. Tudi Anino osebnost težko razumem, sama se je znašla v situaciji, ko je bila njena prihodnost na kocki, še vseeno pa je ljubila povzročitelja te situacije. Film bi ocenil kot povprečno najstniško zgodbo. Boljša polovica filma je definitivno druga. V filmu je pomembna glasba z besedili znanih bendov.

Mnenja dijakov o filmu

Na vprašanja o vzgibih za nastanek pesmi je dejala, da piše, kot čuti. Včasih je pomembnejše, kaj jo teži ali kako in zakaj kaj občuti, spet drugič postavi v ospredje, kaj zaposluje njene misli. Pomembno ji je, kako in kaj vse napiše, saj želi, da bi se bralci precej približali njenemu dojemanju ali razlagi občutij in stvarnosti ter zaznavanju sveta podob in domišljije. Ni pa nujno, da vse njene teme zanimajo prav mlade, a si želi, da bi jih k radovednosti pripravila ravno ona s svojimi deli. Neredko so zato nastala daljša pesemska besedila. O tematiki svojih pesmi je izpostavila razpoloženjske pesmi, pesmi o zorenju človekovega bistva, tiste, ki bralca in njo kot snovalko preizprašujejo o smislu človekovega obstoja in pojavov v družbi, ter odzive na aktualna in družbena vprašanja. Meni, da sprva ni videla ljubezenskih motivov v svojem pesnikovanju, a da so jo ekspresivnost izrazja, izpovednost in vzdušje v besedilih sčasoma pripravili k priznanju, da so v nekaterih verzih prisotni tudi intimnejši trenutki njenega življenja.

Živi smo na razgovoru v šoli 10. 5. 2023 zastavili precej vprašanj, v nadaljevanju pa povzemamo tiste vsebinske dele, ki so se nas vseh podpisanih najbolj dotaknili.

Udeležili smo se literarnega popoldneva z Živo Antonič, ki je dijakinja naše šole, mlada pesnica, glasbenica in vsestranska tudi v likovnem ustvarjanju. Živa piše poezijo, s katero raziskuje svoj notranji svet, se odziva na okolje in življenje, kakor ga doživlja s svojimi najstniškimi izkušnjami, včasih pa preseneti tudi z idejami, ki so lastne zrelejšim od nje. Njene pesmi za kitaro so malo drugačne, uglasbitev ji je v izziv. Videti je, da jo umetnost sprošča, zato ni presenetljivo, da je aktivna tudi na likovnem področju.

Ustvarjanje z Živo

Živine pesmi imajo najprej globoka sporočila za avtorico, bralci pa si kot posamezniki predstavljamo vsak svojo različico idej in možnosti razlage. Prav zato menimo, da so njene pesmi zelo posebne in drugačne, kot smo jih v pesništvu in glede na svoje izkušnje z njim, bili vajeni do zdaj. Pesmi so poslušljive, risbe vabijo k ogledu. Živi želimo vso srečo na njeni nadaljnji ustvarjalni poti.

Zanimale so nas tudi podobe v njenih pesmih, o čemer meni, da ne poskuša ujeti določenega stila, ampak piše tako, kot se počuti med pisanjem. Svoja dela deli z bližnjimi in jih vpraša za povratno informacijo. Včasih zato kaj popravi ali spremeni. Dostikrat izhaja le iz ene besede (npr. minljivost, navdih, para, obleka …), ki jo potem preoblikuje oz. poveže v nekaj, kar čuti. Veliko njenih pesmi vsebuje elemente temačnosti in krute realnosti. Vendar pogosto ista pesem vsebuje tudi kontraste vsemu temu. Torej so prisotna lepa, nežna občutja in možnosti za razvoj romantičnih razpoloženj. Med klepetom smo izvedeli še, da Živa nima vzornikov, bi si pa včasih zaželela koga kot sogovorca, saj bi se morda lahko tudi poistovetila s kom. Nekatere pesmi napiše za natečaje, večino pa hrani več mesecev le zase, šele potem razmisli o morebitni javni objavi. Nismo se mogli izogniti dejstvu, da Živa vsestransko ustvarja, torej je tudi glasbenica in zanimiva v likovni umetnosti. Pravi, da so nekatere uglasbene pesmi za sprostitev in druge izraz razpoloženj, medtem ko so likovne stvaritve nastale le iz golega dolgčasa in želje po oddihu zaradi zunanjega sveta. Velikokrat se zgodi, da v risbah kombinira različne sloge, npr. kolaž in standardno risanje, dodaja različne vzorce, barve. Včasih popestri risbo ali ji doda težo (izražanje žrtvovanja in trpljenja) ali hote zbuja milino, kot je to storila na risbi drevo z okostjem s svetlimi barvnimi toni.

ИƎREALNOST Utrujen, čeprav si spal. Nekaj ne sede prav, glava trdi, da to znano ni. Vse izgleda normalno, enako kot vsak dan do sedaj. Vendar korak ne sede prav, beseda ljudi ima prizvok neznan. Obrazi so zamegljeni in gledajo vstran, ozirajo se v daljavo predaleč vstran. Čuti ti utripajo, želijo te opozoriti: »Vstran, to ni prav!« In končno vidiš, da morda to res ni prav, da morda res nisi tam, kjer si zaspal. Oziraš se za uro, da teorijo potrdil bi. Vendar ure ni, če pa že na steni visi, kazalcev ni notri. Panika te grabi in te v svoj primež zagrabi. Obrneš se vstran, stečeš, kdo ve kam. Vidiš, da se sence čudno zgostijo, skoraj te pograbijo. Glas zarjovi in te želi obdržati v svetu, ki ga ni. Želiš vstati, a ne veš kako; ne veš, kaj je res in česa sploh ni. Prime te postava iz senc oblikovana, drži te v prijemu in grozi: »Vse, kar si želiš, lahko tu dobiš. Le reci besede znane, le reci jih na glas!« Okameniš, za trenutek obstojiš. Nato pa … Vstaneš v svet, utrujen, čeprav si spal. Nekaj ne sede prav …

... Verjetneje bi se mi zdelo, da so v očeh moških ženske poklicno manj zanimive in o njih ne razmišljajo kot o enakovrednih sodelavkah. Klaro torej postavi v delo kot samostojno in emancipirano osebo, ki ne odneha, dokler ne konča tistega, kar je začela; je dobra profilerka in izkušena v svoji preiskovalni stroki ...

Kriminalni romani in serije so zvrst, ki priteguje večino bralcev in gledalcev. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kaj je tisto, kar nas vleče k spremljanju vsebin, ki so pogosto polne nasilja, neprijetnih prizorov, dogodkov, ki si jih nihče ne želi v svojem življenju, jih pa s pozornostjo in užitkom spremljamo v fikciji, v izmišljenih zgodbah o ljudeh, ki jih ne poznamo, ki ne obstajajo. Pritegujejo nas zapleti, skrivnostnost in seveda tudi razreševanje primerov, ki je v literarnih delih in v serijah veliko bolj učinkovito kot v primerih realne kriminalitete.V prejšnji, 5. številki Habitusa smo že pisali o Gregorju Slani, bivšem dijaku GSŠK Ruše in avtorju kriminalnega romana z zanimivim naslovom 4 vrste po 12 konzerv.S kratkim odlomkom in Julijinim spisom o avtorju in žanru kriminalnega romana vas vabimo k poletnemu branju, preden stvari postanejo zopet resne in se moramo začeti učiti.

... Skozi zamrznjeno prst je svetlobo dneva spregledalo nekaj, kar je bilo skrito in ne bi smelo biti odkrito. Šmida je pritegnila bela površina, ki je bila na dnu jamice, ki jo je izkopal Bruno. Pohvalil je Bruna in ga umiril, nato pa podrobneje pogledal belo površino. Še sam je odmaknil nekaj ledene prsti in razkril še nekaj bele površine. Ogledal si jo je pobliže. Na dotik je bila trda. Ko pa so se njegove oči osredotočile na površino, je zagledal teksturo, ki je spominjala na kožo. Hitro je odkril še nekaj prsti, nakar je prišel do členka, nato do začetka kazalca in sredinca – pod snežno izboklino sredi polja je bil zakopan človek ...

Gregor Slana in konzerve

Iskrene čestitke! Aktiv matematičark

1. bft

virtualna razstava

S ponosom naznanjamo, da smo prejeli diplomi za prispevka Matematična igra kemikov 1. akt in Matematika za vsakogar 1. aft ter priznanje in knjižno nagrado za prispevek Matematično združevanje, 1. bft, ki si je po mnenju strokovne komisije zaslužil uvrstitev med najlepše matematične table, prikazane na virtualni razstavi na spletni strani DMFA Slovenije.

1. aft

1. akt

Ob mednarodnem dnevu matematike, 14. 3. 2023, ki je potekal pod sloganom »Matematika za vsakogar«, so dijaki naše šole združili svoje znanje, interese in potenciale ter ustvarili domiselne matematične table. Izdelke naših dijakov smo fotografirali in prijavili na že tradicionalni likovni natečaj DMFA Slovenije.

Najlepše matematične šolske table natečaja "Matematika za vsakogar"

Klavdija Podlesnik

Projekt simbioza skupnostMedgeneracijsko sodelovanje dijakov v lokalni skupnosti

Klavdija Podlesnik

30 let Društva vzgojiteljev dijaških domov Slovenije

Manja Tancer

O Malvini in Manji
Obujamo spomine ...
DIJAŠKI DOM

Naslov fotografije: PRIJATELJSTVO ZA VEDNOIme in priimek avtorja: NIKA HORVAT Dijaki v dijaških domovih spoznajo sovrstnike, ki postanejo njihovi prijatelji. Z njimi delajo norčije, si med seboj zaupajo, se vzpodbujajo in stojijo drug drugemu ob strani. To prijateljstvo ostane v naših srcih, v obliki fotografije v digitalni obliki ali na papirju - za vedno.

Naslov fotografije: S SKUPNIMI MOČMI NAM BO USPELO Ime in priimek avtorja: LUCIJA SAGADIN Mladostniki ob sebi potrebujejo sovrstnika. S podporo drugih lahko vsakemu posamezniku uspe. Mladi si stojijo ob strani, ne glede na situacijo. Vedno pa potrebujejo: vzpodbudo, moč, vztrajnost, zaupanje in samozavest. Če ne gre gladko, pa gre s pomočjo, na potisk.

24.3.2023 je bila v Dijaškem domu Tabor Ljubljana prireditev »Z MLADOSTJO RASTEMO, V PRIHODNOST VERJAMEMO«. Dijaki in vzgojitelji dijaških domov so predstavili delo dijaških domov in pomen poklica vzgojitelja in sodelovanja dijakov in vzgojiteljev v vzgojno izobraževalnem sistemu. Naši dijaki so sodelovali v natečaju, ki je bil razpisan ob tej priložnosti. Sodelovali so tudi s prispevki o pomenu vzgojitelja.

30 let Društva vzgojiteljev dijaških domov Slovenije

https://www.zalozba5ka.com/moje-misli-v-tvoje-srce/

Malvina Sekolovnik ustvarja in piše pesmi, ki so mnogo več kot samo poezija. Njene besede in rime so terapija za mnoge duševne stiske, skozi katere je šla tudi sama in jih ravno s pomočjo pisanja omilila, nekatere celo pozdravila. Pisanje nama je pomagalo skozi otroštvo in najstništvo izraziti tisto, ki je bilo globoko v naju skrito pred svetom, bolelo pa kot hudič in sva s pisanjem zdravili. Zdaj se rojeva nekaj čudovitega, verjameva, da bo pomagalo mnogim mladostnikom z duševnimi stiskami … nadaljevanje projekta knjige, Moje misli, v tvoje srce, ki sem jo pred tremi leti ustvarila skupaj z nadarjeno dijakinjo Anejo Založnik Jaušnik. Več si lahko preberete na povezavi: Malvina se je odzvala tudi na mojo prošnjo, da skupaj z mano sodeluje na literarnem večeru pred zelo občutljivo publiko, obsojenci v Odprtem oddelku Rogoza. Ustvarili smo prijetno druženje in govorili o pomenu pisanja in ustvarjanja, še posebej, ko se življenje poigra z nami. Seveda pa sva jih spodbudili, da so bili tudi sami ustvarjalni. Njihova razmišljanja o življenju, krasijo steno dijaškega doma.

Lev

Jasmina

Katarina

Katja

Ime in priimek avtorja: NEŽA ZOE PERKLIČMladost ima posebno energijo, ki se sčasoma spreminja in iskrice v očeh niso nikoli več tako žareče kot v otroštvu in mladosti.

Povezali smo se s starejšimi občani, z njimi kuhali, izvajali kuharske delavnice in pri tem uživali. Sodelovali smo tudi s Slovensko filantropijo, delili časopis o prostovoljstvu in sodelovali z Občino Ruše, ki je letos dobila naziv Prostovoljstvu prijazna občina 2023. V mesecu juniju je županja Ruš Urška Repolusk podelila pohvale našim prostovoljkam in prostovoljcem. Pohvalo županje in nagrado na občinskem prazniku pa je dobila tudi mentorica prostovoljne dejavnosti Klavdija Podlesnik.

Nekajkrat na leto organiziramo različne prireditve, božično-novoletni koncert, literarna srečanja, dijaki pripravijo kratek kulturni program in druženje, izvajajo delavnice računalništva, hkrati pa se družijo z uporabniki. V letošnjem letu smo v okviru Simbioza mobilne delavnice izvajali računalniške delavnice, obiskala nas je tudi ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova-Duh, ki je pohvalila našo vključenost v lokalno skupnost. Dve dijakinji sta sodelovali tudi v mednarodnem projektu SparkDigiGirls in se preko medija povezali z dijakinjami iz različnih evropskih držav.

Na naši šoli in v dijaškem domu že vrsto let ponujamo široko izbiro obšolskih dejavnosti. Ena izmed dejavnosti je tudi prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje v lokalni skupnosti. Te dejavnosti izvajamo v okviru projekta Simbioza skupnost, ki združuje dejavnosti Simbioza šole in Simbioza giba. Dijaki se aktivno vključujejo v lokalno skupnost in sodelujejo na različnih medgeneracijskih srečanjih v kraju. V samem kraju nimamo doma starostnikov, pač pa s starejšimi sodelujemo na drug način. Povezali smo se z Dnevnim centrom Rast Ruše in VDC Polž Maribor, enota Ruše. Že nekaj let z njimi aktivno sodelujemo na različnih prireditvah in dejavnostih. Dijaki prostovoljci se vključujejo med uporabniki obeh centrov, se z njimi družijo, igrajo družabne igre, hodijo na sprehode, izvajajo računalniške delavnice… Z različnimi medgeneracijskimi dejavnostmi smo letošnje leto sodelovali tudi z OŠ Selnica ob Dravi, OŠ Lovrenc na Pohorju in OŠ Janka Glazerja iz Ruše.

Projekt simbioza skupnostMedgeneracijsko sodelovanje dijakov v lokalni skupnosti

Eva Lešnik, 1. ag

Lucija Lah, 1. bft

Mafin

Marja Goričan, 2. ag

Intervju, Irena Kosanič

Davki v sodobni družbi

Intervju z davčno inšpektorico Tejo Lešnik

Zgodovina davkov

Davki

Lucija Sagadin, 2. ag

Intervju, Tanja Šimek

Luna Eva Šajnovič, 1. bft

Parfum

Klara Meznarič, 1. bft

Toaletni papir
IZ VSAKDANA

Zazidana okna, kot posledica uvedbe davka na okna v 18. in 19. stoletju.

Prve zametke davkov najdemo na vseh območjih sveta, kjer so se oblikovale prve zgodnje civilizacije – sumerska, egiptovska, judovska, feničanska, indska, kitajska, srednje in južnoameriška ...

Zgodovina davkov

Davčno področje je eno izmed kompleksnejših področij, s katerimi se srečuje praktično vsakdo. Davki niso nov pojem ali značilnost sodobnega sveta. Davki so izrazito zgodovinska kategorija, saj jih zasledimo že v obdobju okrog 4.500 let pr. n. št. Skozi zgodovino so imeli davki pogosto pomembno, ob tem tudi spreminjajočo vlogo in pomen v življenju ljudi. Kot je poudaril rimski državnik, pravnik, politični teoretik in filozof Mark Tulij Cicero (106-43 pr. n. št.), so davki glavna opora države za njeno delovanje in obstoj. Razvoj področja davkov se je od najzgodnejših oblik skozi celotno zgodovino do sodobnega časa tesno povezoval z razvojem denarništva, pismenosti, zemljemerstva, matematike in mnogih drugih ved. Predvsem ob dejstvu, da je zemljišče (in prihodki od zemljišča) skozi celotno zgodovino predstavljalo enega najpomembnejših elementov obdavčitve.

Davki

Kako pa poteka »pobiranje« davkov? Pobiranje davka v najširšem pomenu pomeni, da davek odmerimo (to pomeni, da izdamo odločbo, na kateri je navedeno koliko davka mora zavezanec plačati, valuta plačila in na kateri račun se plača davek), da spremljamo in kontroliramo davčne obračune, kjer si davčni zavezanci sami obračunajo davek, kot je npr. davčni obračun dohodkov pravnih oseb ter da kontroliramo obračune davčnega odtegljaja, t.i. REK-obrazce (npr. takšen način imamo pri plači, kjer delodajalec od plače odšteje dohodnino in zaposleni prejme le neto plačo). Med pobiranje davka sodi poleg odmere davka tudi izterjava davka, v primeru, če zavezanci davka ne plačajo ter informiranje davčnih zavezancev do kdaj in kako morajo vložiti npr. napovedi, davčne obračune ...

Zaposleni ste na FURSU, ki je v Sloveniji zadolžen za pobiranje obveznih dajatev. S čim se FURS še ukvarja? Pozdravljena. Najprej moram reči, da me zelo veseli, da že v prvem letniku srednje šole, koga zanima tako obširna in kompleksna tema, kot so davki. Davki se marsikomu zdijo povsem nepomembni in »nebodigatreba«, vendar se, ko vstopamo v odraslo dobo, kaj kmalu zavemo, čemu so davki namenjeni in da je pravzaprav zelo pomembno, da imamo vzpostavljen dober davčni sistem, kjer točno vemo, koliko davka moramo plačati in za kaj se davki porabijo. Že ko se rodimo (običajno se vsi rodimo v bolnišnici), imamo dostop do javnega zdravstva. Torej v bolnišnicah se poskrbi za porodnico, za novorojenca, za kar ne dobimo računa, temveč se storitev plača iz zdravstvene blagajne. Torej, kot si že omenila, davke pobira FURS. FURS je organ v sestavi Ministrstva za finance, od 1.4.2014 sta pod okrilje Finančne uprave združeni nekdanja Carinska in Davčna uprava. Naloge FURSA so poleg osnovne naloge – pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev še: carinjenje blaga, izvajanje finančnih nadzorov in finančnih preiskav, nadzor nad vnosom in iznosom gotovine na območje in izven območja EU, nadzor nad vnosom, iznosom in tranzitom blaga, sodelovanje in izmenjave podatkov z organi EU, in druge naloge. Slednje naloge opravljamo na 15 uradnih po Sloveniji, imamo pa še Generalni finančni urad (v Ljubljani) in Posebni finančni urad (ki pokriva zavezance kot so banke, hranilnice, zavarovalnice, borze in večje davčne zavezance, katerih prihodki na leto presegajo 50 mio EUR).

Intervju z davčno inšpektorico Tejo Lešnik

V Sloveniji poznamo različne davke, ki jih delimo na: 1. Davke od dohodkov (dohodnina, dohodnina od dohodkov fizičnih oseb z dejavnostjo, davek od dohodkov pravnih oseb) 2. Davke od premoženja (davek na premoženje, plovila) 3. Davke od potrošnje (davek na dodano vrednost – DDV) ...

DAVKI Davek je obvezna dajatev posameznikov ali podjetij, ki ga lahko zahteva samo država. Uporablja se za plačevanje javnih dobrin, ki jih uporabljajo vsi prebivalci.

Dajatve, ki jih državljani plačujejo državi, so temelj delovanja države oziroma sredstvo za zagotavljanje širokega nabora javnih storitev, ki povečujejo kakovost bivanja v naši državi in so vsem dostopne pod enakimi pogoji. Na ta način vsi skupaj financiramo delovanje javnega zdravstva, šolstva, kulture, športa, varnosti in javne uprave. Z dajatvami gradimo javno infrastrukturo od cest in železnic do telekomunikacijskih, energetskih in drugih objektov. Smo odgovorna skupnost, ki z dajatvami skrbi za socialno varnost vseh državljanov. Za učinkovito in pravično pobiranje dajatev skrbi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Dajatev, ki jih zbira država, je več vrst: DAVKI, PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST, CARINE, TROŠARINE, OKOLJSKE DAJATVE, IGRE NA SREČO.

Davki v sodobni družbi

Aleksander Breznik, 3. akt

Grace Kelly

Aleksander Breznik, 3. akt

Slonica Mary
Goli otok

Koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno. Sestavljeno je bilo iz treh večjih, glavnih taborišč in od 45 do 50 manjših. Ime za taborišče izhaja iz nemškega imena za poljsko mesto, ki je od Krakova oddaljeno 60 kilometrov. V začetku leta 1940 so nacisti tukaj zgradili taborišče za prisilno delo in uničenje. Taborišča so bila glavni element v holokavstu, služila so za iztrebljanje Judov. Taborišče stoji na Poljskem zaradi visokega odstotka Judov med poljskimi prebivalci. Osvobodila ga je Rdeča armada, ki je v taborišče vkorakala 27. januarja 1945. Ideologija nacizma je združevala elemente »rasne higiene«, Adolf Hitler in njegova nacistična stranka sta postala obsedena z »judovskim vprašanjem«. Sprejeta je bila zakonodaja, ki je Jude izključevala iz nekaterih poklicev. Prepovedane so bile poroke med Judi in »nemško ali sorodno krvjo« ...

Auschwitz
Auschwitz
ZANIMIVO

Slonica Mary se je skotila okoli leta 1894, znana je tudi kot »Morilna Mary« . Bila je azijska slonica, ki je tehtala pet ton. Nastopala je v cirkusu Sparks World Famous Shows. Potem, ko je leta 1916 v Tennesseeju ubila oskrbnika na njegov drugi delovni dan, so jo obesili. Vsako leto so se mladi in stari navdušeno zbrali na ulicah in opazovali parado vozov, klovnov, nastopajočih in živali, ki so se valile v mesto. Ko so se železniški sistemi razširili v kotičke podeželske Amerike, se je več cirkusov vseh velikosti borilo za težko prislužene dolarje ameriških družin. Cirkus, v katerem je bila Mary, je bil srednje velik cirkus s 15 tirnimi vagoni. Obljubljali so neverjetne spektakle, kakršne ni ponudil še noben cirkus. Nekatere dogodke, ki so vodili do obešanja Mary, so sčasoma zameglili napačni spomini, ustno izročilo ter odkrite laži in pretiravanja. Do danes nekateri meščani mesta, kjer se je incident zgodil, o njem nočejo govoriti. Mesto je bilo po dogodku za vedno označeno za »mesto, ki je obesilo slona«.

Slonica Mary

Goli otok je pust, nenaseljen otok, na katerem je bil politični zapor v času Jugoslavije. Zapor je deloval med letoma 1949 in 1989. Otok se nahaja v severnem Jadranskem morju tik ob obali Primorsko-goranske županije na Hrvaškem s površino približno 4,5 kvadratnih kilometrov. Izpostavljeno močni burji, predvsem pozimi, je površje otoka skoraj popolnoma brez rastlinja, po čemer je Goli otok dobil ime. Samo na južnem delu je nekaj rastlinja in nekaj uval. Najvišji vrh otoka je 227 metrov visoka Glavina. Zaradi svoje lege in visokega varovanja je otok znan kot »hrvaški Alcatraz«. Otok leži med Rabom in celino v Kvarnerskem zalivu. Delovno taborišče in zapor Goli otok je med letoma 1949 in 1956 deloval kot politični zapor, do leta 1988 pa kot običajni zapor. Čeprav je bil otok dolgo časa občasna paša za črede lokalnih pastirjev, pustega otoka v 20. stoletju očitni nikoli niso trajno naselili, razen z zaporniki. Med prvo svetovno vojno je Avstro-Ogrska na ta otok pošiljala ruske vojne ujetnike z vzhodne fronte ...

Goli otok
Živa

Grace Patricia Kelly je bila ameriška igralka, ki je po nastopu v več pomembnih filmih leta 1956 postala še monaška princesa, ko se je poročila s princem Rainerjem. Rodila se je v znani katoliški družini irskega in nemškega porekla v ameriškem mestu Filadelfija. Po diplomi na Ameriški akademiji dramskih umetnosti leta 1949 je začela sodelovati v newyorških gledaliških produkcijah, zgodnja petdeseta leta so bila znana kot Zlata doba televizije. Leta 1954 je dobila oskarja za najboljšo igralko. Sodelovala je z nekaterimi najbolj znanimi posamezniki svojega obdobja, celo s Frankom Sinatro. Pri 26-ih letih se je upokojila, saj se je poročila z Rainerjem, princem Monaka, in postala monaška princesa. Producenti filmov je niso mogli pregovoriti, da bi znova sodelovala z njimi. Grace in Rainier sta imela tri otrok, princeso Caroline, princa Alberta in princeso Stephanie. Grace je ohranila tudi ameriško državljanstvo. Njeno dobrodelno delo se je osredotočalo na majhne otroke in umetnost. Leta 1964 je ustanovila fundacijo za podporo lokalnih obrtnikom. Njena organizacija za pravice otrok je pridobila svetovalni status v okviru UNICEF-a ...

Grace Kelly
Horoskop (šoloskop) za šolsko leto 2023-24

(iz svojega glasu črpaj samozavest)

Muzika projekt

Zgodba se začne s trenutkom, ko Elena izve, da je njena dolgoletna prijateljica Lila izginila brez sledu. Ta novica prebudi Elenine spomine na njuno otroštvo in zgodnje odraščanje. Skozi Elenine oči se odvija zgodba, polna različnih dogodkov povezanih z njunim prijateljstvom. Elena in Lila sta si izredno različni, vendar kljub temu razvijeta posebno vez. Lila je izjemno nadarjena in inteligentna, medtem ko Elena svoj uspeh doseže predvsem s trudom in pridnostjo. Skozi šolanje, družinske težave, prve ljubezni in druge izzive se njuni življenji neločljivo prepleteta.

"Genialna prijateljica" (My Brilliant Friend)

Po prebranih knjigah sem si ogledala tudi serije, ki so odlične, vsekakor pa priporočam branje knjig, saj sem jih skoraj neprekinjeno prav »požirala« eno za drugo. Še nikoli nisem tako hitro prebrala knjige, kot sem vse te. Sprva sem ob poplavi vseh novih oseb, italijanskih imen: Rafaella (Lila), Elena (Lenu), Alfonso, Stefano, Marcello, Michele, Nino in priimkih: Greco, Cerullo, Solara, Carraci, idr. komaj sledila zgodbi, nato sem spoznala osebe in se v knjigo popolnoma vživela. Še več… ravno zaradi prebranih knjig je moja velika želja obiskati Neapelj in otok Ischio. Cikel Genialna prijateljica je serija romanov italijanske avtorice Elene Ferrante. V ciklu so štiri knjige, ki pripovedujejo zgodbo o dolgoletnem prijateljstvu med dvema deklicama iz revne soseske v Neaplju v Italiji.

Predlog za poletno branje:Elena Ferrante – »Neapeljski« cikel štirih knjig

Eva Lešnik, 1. ag

Predlog za poletno branje
O VSEM PO MALEM

Lila in Elena sta znova skupaj v Neaplju. Elena je v postopku ločitve, njena pisateljska kariera si je opomogla, ravno ko pričakuje tretjega otroka. Istočasno je noseča tudi Lila, ki je zdaj direktorica manjšega računalniškega podjetja in odločena, da bo za vselej spremenila sosesko.

" O izgubljeni deklici"(The Story of the Lost Child)

"O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo" je močno in kompleksno nadaljevanje zgodbe, ki bralcu ponuja globlji vpogled v notranje svetove likov ter vpliv družbe na njihova življenja. Elena Ferrante znova izkaže svoj talent za pisanje, ki bralce popelje v življenje Lile in Lene ter jih spodbudi k razmišljanju o družbenih vprašanjih in človeških izkušnjah. Poleg tega knjiga raziskuje tudi teme, kot so razredne razlike, feminizem, materinstvo, intelektualna neodvisnost in kompleksnost prijateljskih odnosov. Lila in Lena se soočata z lastnimi izzivi, izbirami in bojem za svoje mesto v svetu. Njuno prijateljstvo je izpostavljeno različnim preizkušnjam, kar vodi do napetosti in vprašanj o lojalnosti in identiteti.

V tej knjigi se osredotočamo na zgodnjo odraslost Lile in Lene. Lila se sooča s svojim nasilnim možem in težavami v zakonu, medtem ko Lena nadaljuje svoje študije in se vključuje v politično aktivnost. Knjiga se osredotoča na družbeno in politično ozračje v Italiji v 70. letih ter na vpliv teh sprememb na življenje likov.

"O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo" Those Who Leave and Those Who Stay)

V tej knjigi spremljamo nadaljnji razvoj prijateljstva med Lilo in Leno v njunem najstniškem obdobju. Lila se je poročila s Stefanom, mladeničem iz soseske, medtem ko Lena nadaljuje šolanje in se povzpne na univerzo. Želi pobegniti iz svojega okolja in si ustvariti boljše življenje skozi izobraževanje. Knjiga "O novem priimku" raziskuje različne teme, kot so družbene norme, spolnost, nasilje v družini, ambicije in ljubezen. Lila se sooča z nasiljem v zakonu, medtem ko Lena odkriva svoje talente in se bori s šolskimi izzivi ter občutki inferiornosti. Skozi pripovedovanje Elene Ferrante bralec dobi vpogled v kompleksnost prijateljstva med Lilo in Leno, njune vzpone in padce ter notranje konflikte, ki jih doživljata med odraščanjem. Avtorica izjemno slikovito opisuje njuno okolje, Neapelj, in prikaže njegove družbene dinamike ter njun boj za preživetje in uresničitev svojih sanj.

Lila in Elena sta na življenjskem razpotju, njuno prijateljstvo pa je znova na preizkušnji. Lila je ujeta v nesrečnem zakonu in sivem vsakdanjiku, Elena pa razpeta med polnokrvnim življenjem domačega Neaplja in obljubo nove, imenitnejše prihodnosti. Prijateljici se zbližujeta v nesreči in oddaljujeta v zavisti nad kratkotrajno srečo druge; vmes pa iz deklet boleče odraščata v ženski.

"O novem priimku"The Story of a New Name)

Prva knjiga postavi temelje zgodbe. Pripoveduje o odnosu med dvema deklicama, Eleno Greco (imenuje jo Lenu) in Raffaello Cerullo (imenuje jo Lila). Skozi njunE očmi spoznamo njuno otroštvo in odraščanje v revni neapeljski četrti po koncu druge svetovne vojne. Knjiga "Genialna prijateljica" je mojstrsko napisana, saj bralce popelje v življenje dveh deklic ter prek njunih izkušenj in občutkov raziskuje širše teme, kot so družbeni razredi, feminizem, izobraževanje in družinska dinamika. S poglobljenim prikazom italijanskega okolja in družbe 20. stoletja knjiga pritegne bralce s svojo izjemno pripovedno močjo.

Mišhel

Lejla

Rawan

Klara

"O izgubljeni deklici" se osredotoča na zrelo življenje Lile in Lene. Lila se bori za svojo neodvisnost in se spopada z izzivi v svojem zakonu. Lena postane priznana pisateljica in se sooča s svojimi lastnimi izzivi v osebnem življenju. Knjiga raziskuje njune odnose z družinskimi člani, materinstvom, izgubo ter njunim soočanjem s preteklostjo in prihodnostjo. Elena Ferrante z mojstrsko pripovedjo raziskuje globino prijateljstva med Lilo in Leno, njihovo kompleksnost ter kako vpliva na njune življenjske poti. Knjiga se dotika tem kot so ženska emancipacija, družbene spremembe, družbene neenakosti in moč pisanja kot načina samoizražanja. Skupaj tvorijo Cikel Genialna prijateljica, ki je pridobil veliko mednarodno priznanje zaradi svoje izjemne pripovedi, likovne karakterizacije in kompleksnih tem, s katerimi se ukvarja. Elena Ferrante je ohranila svojo pravo identiteto skrivno, kar je dodalo še več skrivnostnosti in zanimanja za cikel.

Šoloskop so pripravili dijaki DD GSŠKF Ruše, ki seveda želijo vsem dijakom,učiteljem, vzgojiteljem in drugim zaposlenim prijetno, ustvarjalno, uspešno šolsko leto 2023-24.

avgust

julij

junij

maj

april

marec

februar

december

januar

november

oktober

september

(ali nasveti izkušenih dijakov po katerih znamenjih se je v določenem obdobju najbolje orientirati)

Horoskop (šoloskop) za šolsko leto 2023-24

GSŠKF RušeŠolska ulica 162342 Ruše

Habitus pripravlja in ureja Tatjana Štok Plej v sodelovanju z uredniškim odborom.

Title 1

Ekskurzija na Poljsko V soboto, 15. 4. 2023, se je 38 dijakov GSŠKF Ruše ob enih ponoči odpravilo na pot proti Krakowu. Po devetih urah vožnje smo prispeli do Auschwitza, kjer si v dveh skupinah ogledali prvi del nekdanjega taborišča. Tam so nam vodiči razkazali in povedali veliko o tem, kakšno je bilo življenje med drugo svetovno vojno. Nato smo si ogledali drugi del taborišča – Birkenau z ostanki največjega krematorija. Po končanem ogledu smo se odpravili proti centru Krakowa, kjer smo se nastanili v hotelu Ibis Krakow Stare Miasto. Po krajšem počitku smo se odpravili v sam center, kjer smo imeli malo prostega časa. Po vrnitvi v hotel smo se še malo podružili in se kasneje odpravili spat. V nedeljo smo se po zajtrku odpravili v center, kjer smo si ogledali grad in stari del mesta ter v Rynek underground museum izvedeli veliko o zgodovini Krakowa in o življenju ljudi na tem območju. Popoldan smo se odpravili v muzej Apteka pod Orlom, ki je bila edina lekarna v »judovskem getu«. Tam so ljudje vsaj malo pozabili na to, kaj se dogaja zunaj in se vsaj malo sprostili. Ogledali smo si tudi tovarno Oskarja Schindlerja, kjer je Oskar Schindler uspešno rešil več kot tisoč Judov. V ponedeljek smo se zjutraj odpravili do Glivic, kjer smo obiskali srednjo šolo. Tam so nam dijaki predstavili nekaj zanimivosti o Poljski in o Glivicah. Skupaj z njimi smo se odpravili tudi do Radiostacje Gliwicke, kjer se je začela druga svetovna vojna. Po čudovitem ogledu Poljske smo se okrog popoldneva odpravili proti domu. Poljska mi je bila zelo všeč, predvsem njena arhitektura in stari mestni predel. Posebej pa se mi je v spomin vtisnilo igranje trobente ob vsaki polni uri z zvonika cerkve. Ekskurzija se mi je zdela poučna in zanimiva.

V Subotico smo se na izmenjavo odpravili v nedeljo, 2. 4. 2023, zgodaj zjutraj. Deveturno pot smo si krajšali s spanjem, poslušanjem glasbe in pogovorom. Zanimiv je bil postanek ob Blatnem jezeru na Madžarskem, kjer smo dobili občutek, da smo na morju. Ko smo prispeli na mejo med Madžarsko in Srbijo, smo morali na madžarski strani izstopiti in pokazati svoje osebne dokumente. V Subotico smo prispeli okoli popoldneva. Raskazali so nam šolske prostore Srednje kemijske in tehnološke šole. Zanimivo je bilo videti zbornico, saj je v Rušah še nikoli nismo. Drugi dan smo se odpravili v živalski vrt, kjer bivajo živali rešene iz ujetništva. Videli smo medvedko, ki so jo rešili iz cirkusa, in levčka, ki je bil hišni ljubljenček v neki družini. Pot nas je nato vodila mimo Paličkega jezera do lepe vinarja Zvonka Bogdana, kjer so nam predstavili prozvodnjo vina. Tretji dan smo se v šoli prvič srečali z dijaki, ki so nam pripravili ogled mesta. V spomin so se nam vtisnile krasne cerkve: protestantska, pravoslavna ter judovska sinagoga z veliko barvnimi vitraži in okrasji. Tudi mestna hiša z vplivi secesijskega sloga, s poslikanimi stenami in visokim stoplom, s katerega je razgled na mesto, nas je navdušila. Povzpeli smo se na stolp in si v zelo vetrovnem vetru ogledali mesto s ptičje perspektive. Četrti dan smo si s subotiškimi dijaki ogledali naravni rezervata Ludaško jezero in opazovali posebno podolsko govedo. Pokazali so nam tudi mesto, kjer se v mrežo ujamejo ptice, ki jih nato označijo in spustijo nazaj v divjino. Popoldne je bilo športno obarvano, v odbojkarski tekmi smo zmagali. Zadnji dan smo se s simboličnimi darilci poslovili od srbskih gostiteljev Srednje kemijske in tehnološke šole in se odpravili proti domu. Na srbski in madžarski meji je bilo spet stresno, saj smo morali vsi izstopiti in pokazati svoj osebni dokument, policisti pa so pregledali avtobus in nekaj prtljage. Zdaj pa nestrpno čakamo september, ko se bomo z dijaki iz Subotice ponovno videli, saj nam bodo vrnili obisk in z nami v Rušah preživeli nekaj dni.

Ko se je bližal čas izbire srednje šole, so se v meni prebujala različna čustva. Strahovi in pričakovanja so bili moji stalni spremljevalci, saj sem se zavedala, da je to ena od najpomembnejših odločitev v mojem življenju.Eno izmed mojih glavnih pričakovanj je bilo, če bom na srednji šoli spoznala nove prijatelje in sošolce. Želela sem si najti ljudi, s katerimi bom delila podobne interese. Upala sem, da bom našla tudi dobre učitelje, ki bodo razumeli moje strahove, moje slabosti in hkrati znali videti moje dobre plati. Bala sem se, da ne bom izbrala prave srednje šole, da se ne bom ujela s sošolci ali da ne bom kos večjemu obsegu učenja. Skrbelo me je, ali bom zmožna slediti zahtevam in pričakovanjem, ki jih ima srednja šola do svojih dijakov. Prevevali so me občutki negotovosti. Vstop v srednjo šolo je bil zame velik korak, poln novih izzivov.Bala sem se nepoznanega - novih učiteljev, obsežnejšega učnega gradiva in drugačnega urnika in seveda vseh novih oseb, ki jih bom spoznala na novi poti. Vendar sem si obljubila, da se bom odprla novim izkušnjam, da bom pridobila nove veščine in se prilagodila novim zahtevam. Včasih me je preplavil občutek pritiska. Čutila sem pričakovanja svojih staršev in tudi prijateljev glede moje izbire srednje šole. Bala sem se, da ne bom izpolnila njihovih pričakovanj ali da bom naredila napačno izbiro. Vendar sem se zavedala, da je moje zadovoljstvo in uspeh na dolgi rok odvisen od moje lastne odločitve. Pomembno je, da sem prisluhnila svojemu notranjemu glasu, ki mi je pomagal izbrati pot, ki je najboljša zame. Ena izmed mojih največjih želja je, da bom spoznala področje, ki me bo zares zanimalo, in na katerem bom lahko razvijala svje talente.Želim si, da bi skozi srednjo šolo končno ugotovila, kaj me v življenju zanima in čemu se bom v življenju posvečala. Hkrati pa sem razmišljala tudi o prihodnosti. Srednja šola je pomembna stopnica na moji izobraževalni poti, ki bo vplivala na moje poklicne možnosti. Čutila sem odgovornost, da izberem smer, ki mi bo odprla vrata k mojim ciljem v prihodnosti. Vendar sem se zavedala, da je to le prvi korak na dolgi poti in da lahko kasneje odločitve spremenim ali prilagodim svojo usmeritev, če se izkaže, da je to potrebno. Vse te misli, občutki in dvomi so me preplavljali. Vendar se zavedam, da je v redu čutiti strah, negotovost in radovednost. Pomembno je, da se oprem na svojo moč in pogum ter zaupam v svoje sposobnosti. Prizadevala si bom, da ohranim odprtost za nove izkušnje, da sprejemam izzive s pogumom. To so bila moja razmišljanja, občutki in želje ob odločanju. Vem, da je pot pred mano polna izzivov in priložnosti za rast. S pogumom in zaupanjem vase se bom podala na to pot in si prizadevala doseči svoje cilje. Sedaj, ko je šolsko leto že skoraj končano, sem naredila pregled, ali sem dosegla vse svoje zastavljene cilje in sem se odločila za pravo šolo. In odgovor je: DA! Čeprav ni vedno lahko, učne vsebine so težke, spoznavanje novih ljudi in oblikovanje novih odnosov je zame, ki sem bolj zaprta oseba, kar velik zalogaj. Vendar imam srečo – šolsko okolje je spodbudno, učitelji so pošteni in razumevajoči, sošolci so prijazni in prijateljski. Moram reči, da ne najdem slabe besede in sem s svojo odločitvijo o izbiri srednje šole zelo zadovoljna.