Kako otroka in sebe pripraviti na šolo?

KAKO OTROKA IN SEBE PRIPRAVITI NA ŠOLO?

KOMPETENCE

01

SVOBODA

02

PRIPRAVA NA PISANJE

03

PRIPRAVA NA BRANJE

04

HELIKOPETRSKI STARŠI

05

Stroka pojav, ko starši poskušajo za vsako ceno zaščititi svojega otroka, imenuje »helikoptersko starševstvo«, saj starši bdijo nad vsemi aspekti otrokovega življenja kot policijski helikopter, ki vidi vse, podnevi in ponoči. Logično, otrokom želimo dobro, a »dobrega« je lahko hitro preveč? V knjigi Helikopter Eltern avtor Josef Kraus ugotavlja, da je prezaščitniških deset do petnajst odstotkov staršev. Razdelil jih je v tri skupine: -bojni helikopterji, ki hočejo svojega otroka za vsako ceno nadzorovati in ga »programirati«. Sedijo pri vsaki domači nalogi, da le ne bi bilo kakšne napakice. Ko gre kaj narobe, intervenirajo v šoli, tudi z odvetnikom, če ne gre drugače; -transportni helikopterji, ki otroke prevažajo od dejavnosti do dejavnosti; -reševalni helikopterji, ki takoj, ko gre kaj narobe, organizirajo dodatno pomoč. Ker starši pretirano skrbijo, da se otroku ne bi bilo treba soočiti s težkimi izkušnjami in težijo po pretirani zaščiti, začnejo otroka omejevati. Otrok se zato počuti prikrajšanega za nove izkušnje, predvsem pa omejenega. Zaradi tega se lahko zateče k laganju, uporništvu ali pa se zapre vase. Dobi lahko občutek, da je slab in nesposoben in da mu starši ne zaupajo. Več...

Proučevanje uspešnosti pri opismenjevanju otrok v šoli je pokazalo, da je uspešnost pri branju in pisanju povezana s tem, koliko je bil otrok v predšolskem obdobju deležen branja in koliko vzpodbud in zgledov za branje je dobival v družini. Bogatenje besednega zaklada in pridobivanje najrazličnejšega znanja, ki ju omogoča pslušanje prebranih besedil, otroku pozneje olajša učenje branja in pisanja, saj se otrok, ki pozna in razume več besed, lažje nauči brati in pisati. S primerno razvitim besednim zakladom se otrok med učenjem branja in pisanja lahko v celoti posveča obvladovanju tehnike branja in pisanja in se mu ni treba ukvarjati z razumevanjem novih besed. DRUŽINSKI OBISK KNJIŽNICE NAJ POSTANE TEDENSKA RUTINA.

Redno vključujmo otroka v vsakdanja domača opravila, naj ima svoje zadolžitve, odgovornosti. S tem razvijamo njegovo samozavest (ZMOREM SAM) in motorične spretnosti, kar je predpogoj za pisanje. Z vključevanjem otroka v vsakdanja domača opravila bo razvijal tudi pozornost, koncentracijo, vztrajnost, besedni zaklad in številske predstave ter se učil, da z lastnim trudom pride do napredka, uspeha.

Vzgajanje za svobodo ne pomeni vzgajanja brez omejitev. Otrok potrebuje omejeno svobodo, kajti le tako bo razvil samostojnost in odgovornost. Za razvoj odgovorne svobode in samostojnosti pa ni potrebna samo svoboda preizkušanja lastnih moči, ampak tudi red in dolžnost. S spodbujanjem samostojnosti otroku omogočamo, da je lahko nekaj posebnega, da se ne ozira na množico in rad išče nove poti. Hoditi po svoji poti ni vedno lahko, vendar pa daje smisel našemu življenju. Odrasli naj otroku ne dajejo neposrednih odgovorov, ampak naj mu pomagajo, da z lastno aktivnostjo pride do rešitve. Ko otrok nekaj naredi sam, se počuti čudovito in ima veselje do življenja in novih izkušenj. Otroke je potrebno spodbujati, da ni nujno, da vedno brez pomisleka ponavljajo za drugimi in počnejo iste stvari kot oni. Za odgovorno svobodo je potrebno lastno pobudo spodbujati in ohranjati. “Postaviti se za” ali “stati za nečim” sta pojma, povezana z vzgojo k samostojnosti. Otroke je velikokrat zelo strah po pravici povedati, da so nekaj pokvarili. Zato jih je potrebno opogumiti. Pomembno je, da otrok prizna škodo, da zna priznati in da se tega nauči. Odrasli mu pomagajo tako, da mu razložijo posledice dejanj in ga naučijo, da je treba pri namernih ali nenamernih povzročanjih škode stvar popraviti ali škodo nadomestiti. Otrok se uči tako, da “stoji” za nepremišljenimi dejanji. SVOBODA POSAMEZNIKA SEGA LE TAKO DALEČ, DA NE PRIKRAJŠA DRUGEGA. Če vas zanima več, vzamite v roke knjigo: Koliko svobode potrebuje moj otrok