HABITUS 4
rjerkovic02
Created on May 9, 2022
More creations to inspire you
Transcript
4
Uredniški odbor: Tatjana Štok Plej in 3. ag
Oblikovanje osnovne tipografije: Shana Mori, 1. bft
Oblikovanje animiranih likov: Anina Mudrin, 2. ag
GLASILO GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO IN FARMACIJO RUŠE
hábitus -a m (ȃ) knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture
♦ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa
Likovni habitus
UVODNIK
DRAGO JANČAR
GEOGRAFIJA
KOZMETOLOGIJA
FARMACIJA
PSIHOLOGIJA
SLOVENŠČINA
NEMŠČINA
ANGLEŠČINA
ERASMUS
PODVIG
EPAS
UČNA OKOLJA
SIMBIOZA
ŠOLSKI VRT
CANKARJEVO PRIZNANJE
MLADI RAZISKOVALCI
O SLADKORNI BOLEZNI
ZGODOVINA FARMACIJE
DRŽAVNO - MATEMATIKA
DRŽAVNO - LOGIKA
PREGLOVO TEKMOVANJE
EKOKVIZ
TEKM0VANJE KEMIJSKIH TEHNIKOV
JULIJA
MARIJA G.
NAJ SODELUJE ...
ŽIVLJENJE V DD
PLES V DD
ZDRAVI DNEVI
IZLET V LJUBLJANO
DOMIJADA 2022
UJET TRENUTEK
ŠPORTNO LETO 2022
HOROSKOP
PRIREDITEV KULTUR-A
POČITNIŠKI BRALNI NAMIG
O RUŠAH
PRIJETNO JE ...
Šolsko leto se bliža h koncu in pred vami je zadnja številka letošnjega Habitusa s pisanim naborom tem, ki kažejo na aktivnost celotne šole.
Letošnje leto je bilo vse prej kot običajno. Kljub temu da smo bili v šoli, smo se morali držati določenih ukrepov. Nosili smo maske in marsikdaj so zaradi okužbe celotni razredi pristali v karanteni. Potrebno se je bilo testirati kar trikrat tedensko. K sreči pa smo vse to preživeli in naša življenja so se začela počasi vračati na ustaljene tirnice. Odložili smo maske, se z nekaterimi na novo spoznavali ter si znova lahko namenili iskrene nasmehe. Na hodnike in v učilnice se je vrnil normalen vrvež in spet smo vsi skupaj. Po vrnitvi v normalnost smo poleg rednega pouka ponovno zagnali vso kolesje, projekte in dejavnosti, o katerih prav tako poročamo v tej izdaji Habitusa.
Iskreno bi se zahvalili vsem dijakom in profesorjem za prispevke ter vsem, ki skrbite, da se na naši šoli ogromno dogaja in da se dobro počutimo.
V teh zadnjih stresnih dnevih šolskega leta 2021/22 vam želimo, da se ob Habitusu sprostite in se s ponosom ozrete na opravljeno delo.
Uživajte v branju. Vsem želimo lepe in sproščene počitnice, našim maturantom pa ogromno uspeha s kančkom sreče na maturi, na fakultetah in v nadaljnem življenju.
Drage bralke in bralci!
Zoya Zorko in Ožbej Očko (3ag) z mentoricami
2
0
2
2
Kako ste moji ruški sošolci, je na prvi junijski dan Drago Jančar nagovoril dijake naše šole, nato pa z vprašanji v poljščini presenetil še dijake in profesorice naše partnerske šole s Poljske. Na Poljskem ima prijatelje. Po nominaciji za poljsko literarno nagrado Angelus je z Olgo Tokarczuk na svečani podelitvi čestital mlademu ukrajinskemu dobitniku nagrade. Tokarczukova je kmalu zatem dobila Nobelovo nagrado.
Ali je to napoved nečesa velikega? Nagrade se ne bi branil, a potem bi ga na vsakem koraku cukali za rokav, reče, se približa in me pocuka za rokav.
Tako se začne najino bežno srečanje, moram ga tudi sama pocukati za rokav, nekaterim skušnjavam se ni moč upreti.
Poseben privilegij je v projektu Erasmus+ srečati enega najbolj uveljavljenih, branih in prevajanih sodobnih slovenskih pisateljev, prejemnika številnih uglednih domačih in tujih nagrad, zaradi katerih je prepotoval svet.
Res je veliko potoval. Pripoveduje, kako so ga preplavili silni občutki ob pogledu na nebotičnike, ko je bil v ZDA s Fulbrightovo štipendijo. Takrat je začel svoji profesorici slovenščine pošiljati razglednice, s katerimi ji je hudomušno namignil, da je vendarle nekam prišel. Prizna, da ni bilo preprosto biti njegov učitelj.
Potovanja posebne vrste so se zanj začela že v otroštvu, ko so mu Sienkiewiczevi junaki burili domišljijo. Zgodovinski romani so ga v tistih letih pomembno oblikovali. Danes ima do njih poseben odnos. Ljudje se v svojem bistvu ne spremenijo, če zgodovinski roman naslavljajo eksistencialne in moralne dileme posameznika, njegova razmerja z drugimi ljudmi, je tudi sodobni roman.
V marcu potoval na Norveško, kjer je nedavno izšel prevod romana To noč sem jo videl. Na videz intimna slovenska zgodba je univerzalna, z motivi, idejami nagovarja ljudi širom sveta, v njej najdejo izkušnje, ki jih prepoznajo kot svoje, mu pripovedujejo njegovi bralci, ko se z njimi sreča nekje daleč od doma.
Je bil roman na Poljskem sprejet drugače? Ima namreč močan motiv poljskih ulanov. Ja, nekoliko zamišljeno beseda za trenutek ostane neizgovorjena, ta motiv je res izrazit. Pogumni jezdeci s kopji v boju s tanki so kot Veronika, pove, neustrašni in nekoliko naivni, kazen za to je strašna.
Njegovo prvo srečanje z Veroniko je opisal že ničkolikokrat, mnogi smo jo že poznali, a Veronikina zgodba je premočna, da bi dovolila oris tako mimogrede, zato jo pove z zbranostjo prve pripovedi. V kaosu sveta se pomembna vprašanja politike in družbe rešujejo na plečih šibkega in ranljivega posameznika, ki ga lahko razume le literatura.
Drago Jančar in dolga, dolga noč
Ema Ramot
1. junij 2022
Le Joži ostane v njegovi »namišljeni zgodbi, narejeni iz resničnosti« nepoškodovana v silnosti nasilja. Exactly, vzklikne in doda, da je Joži še najbolj resnična, predstavlja močnega slovenskega človeka, ki premaga vse.
Kakšna je torej vloga literature v kaosu sveta danes, njena prednosti pred zgodovino, filozofijo, religijo?
Knjige morajo biti brane, odgovori. Kako naj imajo pomembno vlogo, če jih nihče ne bere? Shakespeare je že v 16. stoletju trdil, da ljudje ne berejo, doda. Ne verjamem, da lahko literatura spremeni svet, reče počasi, nato pa zavzeto in s ponosom opiše, kako je njegova knjiga vendarle pognala kolesje, ki je prineslo pomembne premike k spravi v Sloveniji, rehabilitacijo zakoncev Hribar in opravičilo predsednika države.
Na gradu Strmol kljub temu še ni bil. Še preden je spoznal tragično usodo zadnjih lastnikov gradu, se je nekoč sprehajal po čudovitem vrtu, a v grad ni stopil. Na spominsko ploščo na gradu so hoteli zapisati naslov njegove knjige. Murnov verz »dolga, dolga je zimska noč« se mu je zdel primernejši, saj prave zgodbe v resnici ne pozna. Subjektivna prvoosebna pripoved oseb, ki niso nujno obstajale, se mu je tako zdela najprimernejša oblika pripovedi.
Z vsako novo knjigo poskuša najti drugačen način pripovedi. Najnovejši roman, Ob nastanku sveta, ki je izšel pred dvema mesecema, je drugačen. V njem so drobci iz njegovega otroštva.
Kaj pa najstniška leta, preživeta v Rušah? Lepi spomini na čas, ko v razredu ni bilo preprosto imeti enega Jančarja, pravi z igrivostjo, ki jo verjetno obudi spomin na tisti čas mladih let, ki je našel prostor v njegovih knjigah, ker drugače ne more biti.
Naša pot po prekratkem srečanju gre na Strmol, njegova še ne. A minljiv trenutek bližine postane večnost.
grad Strmol
Drago Jančar in dolga, dolga noč
1. junij 2022
Ema Ramot
P
O
U
K
Pri geografiji so dijaki 1. letnikov farmacije in kemije predstavili eno naravno ali kulturno dediščino. Cirila Fras iz 1.aFT je predstavila blejsko rezino. Po predstavitvi smo se vsi posladkali s
sladico z Bleda.
GEOGRAFIJA
Predstavitev naravne ali kulturne dediščine Slovenije
Lana Koler in Pia Zorman sta predstavili
slastno prekmursko gibanico.
RECEPT
Krhko testo razvaljamo v obliko pekača (pravokotnik ali krog). Pekač namažemo z maščobo in krhko testo z debelino 5 mm položimo v pekač, ki ga z vilico na več mestih prebodemo. Pekač postavimo v ogreto pečico za nekaj minut, da testo porumeni (peka krhkega testa ni obvezna).
V pekač s krhkim testom položimo vlečeno testo, nanj polovico makovega nadeva z maščobnim in smetanovim prelivom. Nadaljujemo s plastjo vlečenega testa, na katerega namažemo polovico skutinega nadeva, ki ga znova polijemo z maščobnim in smetanovim prelivom. Sledi tretja plast vlečenega testa z orehovim nadevom in s smetanovim in maščobnim prelivaom Sledi četrta plast vlečenega testa s polovica jabolčnega nadeva. Plasti še enkrat ponovimo.
Vrhnjo plast vlečenega testa polijemo z maščobnim polivom ali kombinacijo maščobnega in smetanovega poliva. Prekmursko gibanico nato z dolgo iglo prebodemo na več mestih do dna pekača.
Sladico pečemo v ogreti pečici, najprej uro na 200 ̊C, nato zmanjšamo temperaturo na 180 ̊C še približno eno uro (čas in temperatura se prilagodita pečici). Če je bila prekmurska gibanica premazana z maščobnim prelivom, jo je po pečenju potrebno premazati s kislo ali s sladko smetano. Ohlajati se mora pri sobni temperaturi nekaj ur.
Za razrez prekmurske gibanice moramo počakati, da se popolnoma ohladi, potem pa jo lahko razrežemo na pravokotne ali trikotne kose. Teža ene rezine je 17 dag. Po rezanju pa se lahko rezina posipa z mletim sladkorjem.
Petra Marinič
mentorica:
V letošnjem šolskem letu smo s 3.ag
Vsak dijak je pripravil petdnevno potovanje v izbrano državo. Moral je izbrati vrsto prevoza, prenočišča in oglede, ter pripraviti cenovni okvir potovanja. Zadnjo šolsko uro so dijaki prinesli hrano, ki je značilna za "njihovo" državo. Bilo je sladko in slastno. Vsi smo uživali.
Dijaki so se za predstavitve zelo potrudili in vsi smo jim z veseljem prisluhnili in si želeli, da bi bili lahko udeleženci takega potovanja.
Predstavitve evropskih držav
potovali po Evropi.
Ciper
Katarina Marot, 3. ag
Šolanje bi moralo oblikovati um v živahen studenec, ne v zaprto cisterno.
John M. Mason
KOZMETOLOGIJA
PREDSTAVITEV KOZMETOLOGIJE
V četrtem letniku se številne dijakinje in tudi ne tako malo dijakov odloči za izbirni predmet
kozmetologija. Razlogi za to so različni in verjetno se razlikujejo tudi njihova pričakovanja. Ob
koncu šolskega leta pa prav vsi ugotavljamo, da smo skupaj preživeli številne prijetne urice.
Predmet obsega tako ure teorije kot tudi praktični pouk. Znanje, ki ga pri tem predmetu dijakinje
in dijaki pridobijo, lahko koristno uporabijo kot uporabniki kozmetičnih izdelkov, bodoče
farmacevtske tehnice in tehniki pri svetovanju kozmetike v lekarni, ali pa jim pridobljeno znanje
predstavlja odlično osnovo za nadaljevanje izobraževanja na Fakulteti za farmacijo v
univerzitetnem študijskem programu
Učiteljica predmeta kozmetologija:
Andreja Štajnmec, mag. farm., spec.
Kozmetologija.
Vaje pri predmetu ZDRAVILA:
Ekstrakcija limonena iz pomarančnih lupin
FARMACIJA
mentorica:
Lea Levstik
Kdor odpre šolska vrata, zapre zapor.
Victor Hugo
ZGODOVINA DOPINGA
Uporaba dopinga ima pestro zgodovino in po nekaterih navedbah sega že v 19. stoletje, po drugih pa kar v čas antike, torej vse od obstoja šport. Že južnoameriški Indijanci so žvečili liste koke, da so povečali vzdržljivost. Uporabljali so rastlino »paullina sorbilis«, ki je imela poživljajoče učinke, in »mate« kot sredstvo za preprečevanje utrujenosti.
Že leta 2737 pr. n. št. je kitajski cesar Shen-Nung napisal knjigo, v kateri je opisal učinke rastline »machuang«. Tudi Arabci so že pred uporabo kave uporabljali korenine rastline »kata edulis«, iz katere so delali čaj za preprečevanje utrujenosti ...
Avtorica:
Sanja Benko, 2. aft
NEGA SKOZI ČAS
Dandanes so standardi nege in stopnja čistoče na bistveno višjem nivoju kot nekoč.
Nega je medicinska veda, ki ima svojo vsebino, pristop in metode dela ...
Proučuje zdravstveno stanje prebivalstva ter pojav in gibanje bolezni v posamezni populaciji.
Oblikuje navodila za varovanje in krepitev zdravja.
Skrbi za zdravstveno ogrožene skupine prebivalstva, ...
Avtorica:
Gaja Kraner, 2. aft
ZGODOVINA IN UPORABA KONOPLJE
Kanabinoidi so snovi, ki se v večjih količinah nahajajo v kanabisu (skupno ime za biološko aktivne snovi indijske konoplje), lahko pa jih naredimo tudi umetno v laboratoriju. Kanabinoidi, ki so registrirani kot zdravilo, se uporabljajo v medicini pri lajšanju bolečin in blaženju drugih posledic različnih bolezni. Kanabinoidi (naravni ali umetni), ki niso registrirani kot zdravila, se večinoma nahajajo na listi prepovedanih drog ...
Avtorica:
Arnela Lupić, 2. aft
ZGODOVINA FARMACIJE
” Ena od nagrad za to, da se imate radi, je dobro počutje.”
Dobre šole kot dobre skupnosti in dobre družine cenijo različnost.
Deborah Meier
PSIHOLOGIJA
Iluzije so zmotne zaznave, pri katerih dražljaje iz okolja napačno organiziramo in/ali interpretiramo. Pogosto nanje vplivajo psihološki dejavniki: intenzivna čustva (strah, pričakovanje), prepričanja, želje in potrebe, predvsem v oteženih okoliščinah zaznavanja, npr. v mraku ali temi, v hrupu, pri zaznavanju oddaljenih objektov (Kompare, 2009, str. 34)*.
V okviru projekta PODVIG (podjetnost v gimnazijah) smo dijaki pri pouku psihologije sodelovali v aktivnosti, pri kateri si je vsak posameznik izbral psihološko iluzijo. Na primer: sinestezije, iluzija gumijaste roke, slon Shepard, moja žena in moja tašča. Aktivnost smo izvajali deloma med poukom deloma doma.
PSIHOLOŠKE ILUZIJE
Cilji raziskovanja so bili natančneje spoznati zmotne zaznave in jih podrobneje preučiti; seznaniti se s procesom raziskovanja; razvijanje samostojnosti pri raziskovanju, saj smo dijaki raziskali izbrano iluzijo, vzrok za njen pojav, kakšne so bile okoliščine, s katerimi predmeti in poklici se povezuje; razvijanje veščin komunikacije ...
Avtorja:
Ožbej Očko in Vanesa Kovač, 3.ag
VLOGA MALEGA ČLOVEKA V DRUŽBI
(Razmišljanje ob Gogoljevi noveli Plašč)
SLOVENŠČINA
V vsakdanjem življenju srečujmo različne ljudi, zato velja pregovor: »Tisoč ljudi, tisoč čudi«. Ljudje smo zelo različni in vsak po svoje zelo poseben. V vsej širni galaksiji namreč ni človeka, ki bi nam bil enak.
Na stališče drugačnosti lahko gledamo z več vidikov, bodisi z vidika narave (da se je narava poigrala z nami in nam dala točno takšne kromosome, kot jih imamo) ali pa z vidika vzgoje (na osebe namreč gledamo kot rezultat vzgoje staršev). Najdemo pa se tudi takšni, ki na vidik drugačnosti gledamo iz povsem drugega zornega kota. Govorim seveda o kristjanih, ki na svet in vse na njem gledamo kot na Božje delo. Ta vidik zmoti predvsem ateiste, saj s svojimi razlagami enostavno ne zmorejo pojasniti vsega.
V zgodbi Plašč spoznamo nič kaj posebno osebo z nenavadnim imenom, ki ga je dobil po nenavadnem spletu okoliščin. To je Akakij Akakijevič. Na prvi pogled se ne zdi kaj posebnega, saj živi zelo skromno, revno življenje, s katerim pa je zadovoljen. Ob branju novele so me zasula vprašanja in dolge ure sem premišljeval o Akakiju. V delu sem namreč spoznal zelo veliko njegovih lastnosti. Menim, da te niso le slabe, ampak tudi dobre ...
Avtor:
Aleksander Repnik, 2.akt
mentorica:
TATJANA ŠTOK PLEJ
Pri pouku nemščine smo v vseh razredih iskali popačenke iz nemškega jezika, ki jih uporabljamo v slovenščini. Zmagovalec med razredi je 3.a gimnazije. Iz tedna v teden so dodajali nove besede in tekmovali, kdo jih bo našel več. Med posamezniki pa je zmagovalec Aleksander Repnik iz 2.a kemijski tehnik.
NEMŠČINA
NEMŠKE POPAČENKE
Nemške popačenke v slovenščini:
A: ajmar, ašenbeher, auspuh, ainpren (župa), ainkauf, auslezati, afna
B: bana, bremsa, britof, blinker, beštek
C: cajt, cajtng, cota, cuker, cug, cigl
D: drek, dekl, dihtunga, drot, dile, deka
E: esihflajš
F: flaša, farba, flek, foter, fuzbal, feršlus, firtuh, faznprifer, fabrika, folk
G: gas, gipsplata, gate, grupa, gvirc, grunt
H: hauba, hozentreger, hof, hajzl, handtuh, hamer
I: iberzug
J: jeger, jakna
K: kelnar, kufer, kuferang, knedl, knof, korb, krota, ksiht, kanta, keks, klupa, kahla, kugla, karfiola, ketna, kajla, kurbnhaus, kalender, kraut, kišta ...
mentorica:
Romana Jenčič
ANGLEŠČINA
MY FAVOURITE RULE FOR LIFE
I love the rule that says:"You can't just keep moaning about not winning life's lottery. You
need to buy the ticket!" I like it because it's very true. If you want to achieve something in life
you need to take a chance ...
My favourite rule is not stressing over everything. We do not have influence over everything
and some things just aren't in our power and everything will pass. Maybe you are really
stressed about a bad grade in school but you have to remember - one bad grade does not
define you ...
The first and possibly the best one is You need to be happy with yourself. I think learning
about you through life, accepting your flaws and seeing how good you are is a life journey.
You should love yourself first, before you love others.
The second one is: Don't chase temporary happiness. I believe in balance and there is
already too much distractions keeping you away from your true goals (whether that is -
watching movies, social media, wrong friends…). If you live based on that, you will be
always miserable. I'm not saying to only work hard, as I said there needs to be balance. You
should be grateful for what you already have and learn to find happiness everyday, as one
thing doesn't magically make you happy. You may have heard it, ...
Avtorice:
Sara Hedl, 1.ag
Sarah Stajnko Steinman, 1. ag
Marija Goričan, 1. ag
mentorica:
Maja Hergan
P
R
O
J
E
K
T
I
Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo
II Liceum Ogolnoksztalcace w Gliwicah
III. gimnazija Maribor
ERASMUS
ERASMUS+ Šolska partnerstva
Perspectives and Truths
Aktivnosti učenja, poučevanja in usposabljanja
Ema Ramot
Ključna cilja projekta sta:
- razvoj, preizkušanje, implementacija, spremljanje in evalviranje celovitega modela podjetnosti v gimnazijah, ki bo usmerjeno v odprto in prožno prehajanje med gimnazijo in okoljem;
- opolnomočenje dijakov in strokovnih delavcev v gimnazijah s kompetenco podjetnosti ...
Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše je vključena v projekt »Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah«, ki poteka od 2018 do 2022 pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Evropske unije v okviru Evropskega socialnega sklada. Imamo status implementacijske B šole.
PODVIG
Dr. Branka Ribič Hederih, vodja šolskega projektnega tima
Povezava do predstavitve Izziva za dijaka, ki smo ga z dijaki 3. ag izvedli v okviru projekta Podvig.
EPAS
Ustvarjanje učnih okolij 21. stoletja
Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo se je v šolskem letu 2021/2022 priključila projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta – EPAS in pridobila naziv Šola ambasadorka EU. Projekt vodi in koordinira Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani in je namenjen srednjim šolam v Sloveniji. Dijake naj bi spodbudili k večjemu zavedanju o Evropi in evropski demokraciji, pridobivanju znanj o Evropski uniji in Evropskem parlamentu ter usposabljanju za aktivno državljanstvo.
Metka Volmajer
Petra Marinič
Tjaša Gselman
Tatjana Štok-Plej
ŠOLA AMBASADORKA EU
Sodelovali smo v razpravi o prihodnosti energetskih virov. Naše predloge je predstavil Ožbej Očko. Razpravo si lahko ogledate na tej povezavi:
Na šoli že drugo leto poteka razvojna naloga Ustvarjanje učnih okolij 21. stoletja. Pri projektu sodeluje nekaj profesorjev, ki v svoje ure uspešno vključujejo elemente formativnega spremljanja pouka.
Dijake želimo seznaniti z nameni učenja, zakaj se učijo, kdaj bodo uspešni in kje bodo lahko to znanje uporabili. Predstaviti jim želimo različne načine pridobivanja znanja ter jih usmeriti, da samostojno pridobijo potrebna znanja in veščine. Velik poudarek je na samovrednotenju, medsebojnem vrednotenju ter podajanju ustrezne povratne informacije.
Osvojeno znanje dijaki dokazujejo v različnih oblikah, na primer, ko izdelujejo izdelke, izvajajo poskuse, oblikujejo in izdelajo plakate, napišejo eseje, ankete, sestavijo kvize itd.
Koordinatorica projekta :
Nuša Bezek
Koordinatorice projekta v šolskem letu 2021/ 22:
"Ko učimo druge, se učimo sebe."
Seneca
SIMBIOZA
V šolskem letu 2022 smo znova izvajali projekt Simbioza skupnosti. Nekaj dejavnosti smo delali na daljavo. Računalniške delavnice so dijaki tako opravljali doma z babicami in dedki. Ponovno pa nam je uspelo obuditi druženje z VDC Polž in Rast Ruše. Druženja in športne dejavnosti smo izvajali v športni dvorani, na igrišču in v dijaškem domu. V mesecu decembru smo pripravili Božično novoletni koncert na daljavo. S starejšimi občani smo obujali praznike, šege in navade. V letošnjem letu so se nam pridružile tudi prostovoljke iz 1.aft, ki so navdušene nad sodelovanjem v lokalni skupnosti.
mentorica:
KLAVDIJA PODLESNIK
SIMBIOZA SKUPNOSTI, SIMBIOZA ŠOLE IN SIMBIOZA GIBA
V mesecu aprilu in maju smo izvajali zdrave dneve in športne aktivnosti v okviru Simbioza šole z VDC Polž in Rast Ruše.
Šolski zeliščni vrt
Na šolskem zeliščnem vrtu se dogaja! Naše pridne roke sadijo, sejejo, odstranjujejo plevel, kopljejo, grabijo, pripravljajo izdelke proti ušem ter tudi ustvarjajo - na novo delamo tablice z imeni zdravilnih rastlin, izdelujemo herbarije... Na vrtu smo radi, saj se sprostimo, pogovorimo, pohecamo, vmes pa še kaj postorimo:)
mentorica:
MARTINA DOLENC
"Tvoj podzavestni um je kakor vrt in zelo pazljiv moraš biti, kaj posadiš vanj. Vsaka misel, vsako čustvo, vsaka sugestija ... je seme, posajeno v prst podzavesti, ki bo dalo takšno žetev, kakršno je seme."
Orison Swett Marden
"Vsak gib šteje."
U
S
P
E
H
I
TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE
V šolskem letu 2021 /22 so se dijaki vseh programov preizkusili v pisanju literarnega eseja tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Dijaki 1. in 2. letnikov so brali roman Ferija Lainščka: Kurji pastir, dijaki 3. in 4. letnikov pa so pisali eseja na dramska besedila – brali so literarno delo Alenke Goljevšček Kermauner: Pod Prešernovo glavo in Srečna draga vas domača ter dramsko besedilo Georga Bernarda Shawa: Pygmalion.
Tekmovanja se je udeležilo 40 dijakov 1. in 2. letnika ter 24 dijakov 3. in 4. letnika.
Bronasto priznanje so prejeli:
Marija Goričan, 1. ag
Zala Zamola, 1. ag
Sara Hedl, 1. ag
Lana Homer, 1. ag
Pia Kegl, 1. ag
Belana Jezovšek, 2. ag
Anina Mudrin, 2. ag
Aleksander Breznik, 2. akt
Lana Kerčmar, 1. aft
Nika Gomboc Damiš, 2. bft
Vanesa Žerdin, 1. akt
Gaja Kraner, 2. aft
Nika Kosec, 2. bft
Jasna Džaferović, 1. aft
Arnela Lupič, 2. bft
Živa Rituper, 3. aft
Sara Matjašec, 4. aft
Ines Malek, 4. aft
Špela Makari, 4. aft
Kaja Čuk, 3. aft
Saška Žavcer, 3. bft
Tanja Gavez, 4. bft
Eva Puhan, 4. aft
Srebrno priznanje so prejeli:
Marija Goričan, 1. ag
Lana Homer, 1. ag
Zala Zamolo, 1. ag
Aleksander Breznik, 2. akt
Lana Kerčmar, 1. aft
Ines Malek, 4. aft
Sara Matjašec, 4. aft
Živa Rituper, 3. aft
Špela Makari, 4. aft
Zlato priznanje so prejeli:
Sara Matjašec, 4. aft
Aleksander Breznik, 2. akt
Lana Kerčmar, 1. aft
Kurji pastir je spominski roman Ferija Lainščka. Feri se je rodil 5. oktobra 1959 v majhni, obmejni vasici Prekmurja Dolenci. Piše prozo, poezije, dramska besedila in radijske igre, kot avtor pa sodeluje s številnimi pesniki in skupinami. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike, zanje pa je dobil mnogo nagrad. Nagrada Prešernovega sklada, Kresnik in Prešernova nagrada leta 2021 ...
Avtor:
Aleksander Breznik, 2. akt
MLADI RAZISKOVALCI
Andreja Pungartnik, 2.aft, je pod mentorskim vodstvom Deana Flajsingerja sodelovala na 22. regijskem srečanju mladih raziskovalcev Zgornjega Podravja in sicer v kategoriji astronomije in fizike. Napisala in uspešno zagovarjala je raziskovalno nalogo z naslovom Kamenje iz vesolja. Dosegla je bronasto priznanje.
22. REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV
Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni
V šolskem letu 2021 /22 smo ponovno tekmovali v Tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni. Šolsko tekmovanje je potekalo na šoli 15. 10. 2021. Iz gimnazijskega programa je tekmoval 1 dijak, s programa farmacevtski in kemijski tehnik je tekmovalo 21 dijakov.
8 dijakov je dobilo bronasta priznanja, prve tri dijakinje so se uvrstile na državno tekmovanje, ki je potekalo 20. 11. 2021 na daljavo, preko spletnih učilnic. Dosegle so odlične rezultate.
Šolsko tekmovanje
Bronasta priznanja:
1. Ines Malek, 4.aft
2. Živa Rituper, 3.aft
3. Saša Serec, 4.aft
4. Nika Felicijan, 2.akt
5. Belmina Huskić, 4.aft
6. Lana Kocjančič, 2.akt
7. Saša Bratuša, 1.aft
8. Rok Glavič, 3.aft
Državno tekmovanje
Srebrno priznanje:
1. Ines Malek, 4.aft
Zlato priznanje:
1. Živa Rituper, 3.aft
2. Saša Serec, 4.aft
mentorica tekmovanja:
V soboto, 23. 4. 2022, je na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor potekalo državno
tekmovanje iz matematike za gimnazije, srednje strokovne in poklicne šole.
Tekmovanja so se udeležili trije dijaki naše šole, Jakob Urh Veler (4. aFT), Rok Glavič (3. aFT) in Sanja Benko (2. aFT). Vsi trije so prejeli zlato priznanje.
DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE
KLAVDIJA PODLESNIK, prof.
V soboto, 6. 11. 2021, je na Fakulteti za elektrotehniko, v Ljubljani, potekalo državno tekmovanje iz znanja logike za dijake. Tekmovanja so se udeležile dijakinje 1., 2. in 4. letnika. Dijakinja Sanja Benko, 2. aFT, je prejela srebrno priznanje.
DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE
V soboto, 7. maja 2022, je na FKKT v Ljubljani potekalo državno tekmovanje znanja iz kemije za Preglove plakete.
Tekmovanja so se udeležili trije dijaki naše šole:
Anej Bogolin, 1. a KT,
Aleksander Repnik, 2. a KT in
Jakob Urh Veler, 4. a FT.
Aleksander Repnik, dijak 2akt, je prejel srebrno Preglovo plaketo.
PREGLOVO TEKMOVANJE IZ ZNANJA KEMIJE
V četrtek, 31. 3. 2022, je na Dvojezični srednji šoli Lendava potekalo 25. državno tekmovanje kemijskih tehnikov. Tekmovanja se je udeležilo 14 mladih kemikov iz petih srednjih kemijskih šol (Celje, Ljubljana, Novo mesto, Lendava in Ruše), ki so dosegli najboljše rezultate na šolskih tekmovanjih.
Tekmovalci so se na državnem tekmovanju pomerili v kvantitativni analizi zdravila proti slabokrvnosti. V vzorcu zdravila so določali vsebnost železa. Izkazana so bila praktična znanja laboratorijskega dela ter teoretična in računska znanja s področja kemije.
25. DRŽAVNO TEKMOVANJE KEMIJSKIH TEHNIKOV
Našo šolo so na tekmovanju zastopali trije tekmovalci in dosegli izjemen uspeh (dosežena prva tri mesta):
1. mesto: Aljaž Polanič, 3. a KT GSŠKF Ruše
2. mesto: Gaja Siničič Rodeš, 2. a KT GSŠKF Ruše
3. mesto: Aleksander Repnik, 2. a KT GSŠKF Ruše
EKOKVIZ
Vsako leto se na tekmovanje iz Ekokviza prijavi nekaj dijakov, ki dosežejo lepe rezultate. V tem šolskem letu, so organizatorji spremenili način tekmovanja ter dodali nov nivo, regijsko tekmovanje. Kljub spremembam, ki so jih uvedli, naših dijakov niso zmedli. Dijaka, Živa Rituper in Tilen Mesarič, 3aFT, sta izkazala svoje znanje iz letošnje tematike – Evropska kohezijska politika in na državnem nivoju prejela ZLATO priznanje.
Mentorica:
NUŠA BEZEG
JULIJA
Bil je ples v maskah, kjer zagledala sva se.
Vzela si srce, zasanjala si me.
Tvoja lepota vzela mi je dih.
Omamila si me,
da nor od ljubezni skakal sem.
Z rožami v rokah zate boril sem se,
saj na koncu ljubezen najde vse.
Tvoja lepota še danes iskrice pričara mi,
tvoje oči še danes svetlejše od zvezde Danice so,
telesne lepote omenjal ne bom,
saj lepše od notranje nikoli ne bo.
Iskal sem te, našel sem te. Ljubil sem te, še vedno te.
Najina ljubezen kakor roža zacveti in vsak dan znova zaživi.
Jutri je najin dan, živiva kakor želiva,
v belih oblekah do oltarja pojdiva,
župnik prstane bo prinesel,
ko te žareče zvezde še tisoč let bom gledal.
Zdaj, ko spomnim se mojih besed,
pogrešam te bolj kot cel svet.
Pogrešam te vsak dan bolj in bolj, a vem:
Srečala se bova še enkrat,
saj za mavrico vsak najde svoj zaklad.
Tvoj ROMEO
Urška Drevenšek
Tia Lukić, 1. BFT
mentorica:
MIRA SOVIČ
Dežne kaplje,
kako lep zvok;
dež trka na strešno okno.
Pišem pesem,
ki jo dežne kaplje govorijo meni,
mene so izbrale!
Ta zvok me pomirja,
pozabim na vse slabo.
Kaj je tako čarobnega v dežju?
Nikoli ne bom vedela.
Včasih sedim na oknu
in samo gledam in gledam …
Prevzame me brezmadežnost v kapljicah.
Samo voda je,
a pada z neba.
Samo H2O,
ne ČAROVNIJA.
Ko pa dež preneha,
se spet znajdem v realnosti.
Ugotovim, da je na svetu tudi slabo.
Komaj čakam na naslednji dež.
Marija Goričan, 1. AG
NAJ SODELUJE DIJAK NA NATEČAJIH ALI SE PREPUSTI SVOJEMU USTVARJALNEMU TOKU IN NOTRANJIM VZGIBOM?
Na številnih natečajih sem v tem šolskem letu sodelovala, da sem uspešno širila svoje obzorje, raziskala skrite kotičke in meje svojih ustvarjalnosti, zmožnosti, meril, ovir in pričakovanj ter začela pisati bolj sproščeno in iz sebe.
Segment mojih del je bil objavljen tudi v šolskem Habitusu, v zborniku vseh slovenskih srednješolskih haikujev na ljubljanski viški gimnaziji in v okviru projekta Rast še na razstavi v kulturnem domu v Rušah. Pridružili so se mi tudi drugi dijaki GSŠKF Ruše. Z enim izmed vseh razredov smo obiskali delavnice slam poezije in doživetje je bilo nepozabno.
Menim, da je malo težje pisati, če imaš vnaprej določeno temo, o kateri moraš pisati, in se poglabljati v okoliščine, ki jih nisi sam izbral. Moraš se vživeti v temo, o kateri pišeš, in sploh ni nujno, da ti je tema blizu ali ljuba. A vse to je del poti, ki jih mlad človek rad preskuša in preizprašuje svoje in tuje meje.
Marija Goričan, 1. AG
D
I
J
A
Š
K
I
D
O
M
ŽIVLJENJE V DD
V dijaškem domu so tudi skupni prostori, v katerih se lahko sproščamo, učimo, uživamo, ko ni ocenjevanj in pogledamo skupaj kakšen film. Ker prihaja poletje, hodimo na sprehode, na pijačo blizu dijaškega doma, ali pa gremo na igrišče igrat odbojko s starejšimi dijaki. Včasih se nam pridružijo tudi drugi prijatelji iz okolice Ruš.
Življenje v dijaškem domu je precej drugačno kot življenje doma. V dijaškem domu imamo veliko prijateljev, s katerimi se radi družimo, zabavamo, delamo norčije kot običajni najstniki ter vsak dan odkrivamo nekaj novega.
Ob sebi imaš »cimro/a«, ki ti pomaga, ti stoji ob strani. Prednost dijaškega doma je, da je zelo blizu šole, sploh za tiste, ki radi dlje spijo. Slabost pa je, da si daleč stran od doma, vendar ni tako hudo, saj so v dijaškem domu vzgojitelji, ki nas imajo radi, nas varujejo, v bistvu so nam kot drugi starši. Hrana v dijaškem domu je odlična. Kuharje lahko pohvalim, da so zelo kreativni, vsak dan je nekaj novega na meniju. Zelo so prijazni in komunikativni, saj se v pogovorih z njimi nasmejiš in ti polepšajo dan.
Cirila Fras, 1. AFT
NAJ SODELUJE DIJAK ...
mentorica:
KARMEN PERŠAK
PLES V DIJAŠKEM DOMU
Za tiste, ki smo ples imeli prvič, je bilo to nekaj novega, posebnega. Zapomnili si ga bomo in se ga spominjali do konca našega šolanja in še naprej. Vsi upamo, da bo v času našega bivanja v dijaškem čim več plesov in se bomo dijaki, ki bivamo v dijaškem domu še bolj povezali.
V četrtek, 5. maja 2022, smo imeli v dijaškem domu ples, saj so se poslovili letošnji 4. letniki. Ples je bil prvič po 2 letih, tako, da smo se plesa veselili in udeležili vsi. Poslušali smo angleške, slovenske, hrvaške in druge pesmi. Na plesu smo preizkusili tudi svojo kondicijo. Vsi skupaj smo zaplesali in še enkrat dokazali, da se dijaki GSŠKF Ruše znamo povezati med seboj. Starejši letniki so nas povabili, da zaplešemo z njimi in seveda se nismo branili. Kljub temu da je bilo v jedilnici je bilo zelo vroče, smo se zabavali do konca.
Peli, skakali in plesali smo vse do 23.00 ure, ko smo se utrujeni in srečni odpravili v sobe. Naslednji dan smo se zbudili z žulji in hripavimi glasovi, saj smo se dolgo vrteli, zabavali in peli.
Lana Kerčmar, 1. AFT
ZDRAVI DNEVI NA GSŠKF RUŠE
V mesecu aprilu so potekali Zdravi dnevi z medgeneracijskim sodelovanjem.
Dijaki prvih letnikov dijaškega doma so pripravili različne delavnice. Pripravljali smo smutije, telovadili, v večernih urah izvajali športne igre na igrišču, igrali odbojko, se družili in telovadili z VDC Polž ter sestavljali jedilnike za zdravo prehrano. Zdrav teden je potekal v času velikonočnih praznikov, zato smo z naravnimi barvili pobarvali jajca in si okrasili jedilnico v dijaškem domu.
mentorica:
Klavdija Podlesnik
"Ples je skriti jezik duše."
Martha Graham
IZLET V LJUBLJANO
V petek 22. 4. 2022 smo se dijaki, ki bivamo v dijaškem domu, odpravili na izlet v Ljubljano. Najprej smo načrtovali izlet v živalski vrt ter sprehod po Prešernovem trgu, a smo ga morali zaradi slabega vremena spremeniti. Zato smo se z vzgojiteljico Klavdijo dogovorili, da se odpravimo v Noordung center v Vitanje. Sprva smo bili presenečeni, saj nismo vedeli, kam sploh gremo in kaj vse je tam. Pogledali smo na Google, kaj je Noordung center in ugotovili, da je to center vesoljskih tehnologij. Ko smo prišli v Vitanje, smo pred seboj zagledali okroglo hišo in si mislili, ali smo sploh prišli »v vesolje«.
A takoj, ko smo stopili v center, smo zagledali robotko Vito, ki nas je sprejela in se z nami pogovarjala v angleščini. Ogled v centru smo zaključili s simulatorjem letenja v helikopterju, ki smo si ga tudi najbolj zapomnili.
Po ogledu smo imeli malico na avtobusu in se odpravili v Ljubljano. Ker je bilo še vedno zelo slabo vreme, smo se na poti odločili, da gremo v BTC City in bomo imeli kar 3 ure časa za obisk vseh trgovin. Na poti smo poslušali glasbo in peli. Najprej so pela dekleta z ukulelejem, nato pa smo vključili zvočnik, ki je bil tako slab, da nismo nič slišali. V Ljubljani smo se z vzgojiteljico dogovorili, do kdaj se moramo vrniti. Tri ure so minile tako hitro, da nismo uspeli obiskati vseh trgovin ;). Ko smo prispeli v Maribor na avtobusno postajo, so nas že čakali starši in tako smo izlet zaključili. Imeli smo se super, se zabavali in bili smo veseli, da smo lahko šli na tako lep izlet.
Maša Škafar, 1. AFT
DOMIJADA 2022
"Življenje na Zemlji je morda drago, vendar vključuje letno brezplačno potovanje okoli Sonca."
Domijada je srečanje Dijaških domov Slovenije, ki je letos potekalo nekoliko drugače. Osrednja tema je bila povezana z dogajanjem zadnjih let, z naslovom Maske so padle. Potekala je na daljavo, virtualno. Dijaški domovi so pošiljali prispevke, ki so bili objavljeni na spletni strani Skupnosti dijaških domov Slovenije. Dijaki so lahko sodelovali na literarnem in glasbenem področju, v fotografiji in športnih dejavnostih (pripravljali so posnetke) ter na okrogli mizi, katere gost je bil
Jure Godler.
S prispevki so sodelovali tudi naši dijaki.
1. Naslov fotografije: Zagledana v svet nereda
(fotografija je dosegla 4. mesto v natečaju)
Fotografski natečaj
Avtorica: Neža Zoe Perklič, 3.akt
Mentorica: Klavdija Podlesnik
2. Naslov fotografije: Srčnost med nami … vami … v svetu
Avtorice: Maša Škafar, Teja Cizerl, Anemarie Feuš,
Taja Kosec, 1.aft
Mentorica: Manja Tancer
3. Naslov fotografije: Padle so, padle … hi hi
Avtorici: Lara Sodin, Helena Šket, 1.aft
Mentorica: Manja Tancer
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA DIJAKINJE ALJE MIHALJ
Alja Mihalj je dijakinja 2. ag razreda, ki se je januarja prepisala z Gimnazije Ravne. Mesec dni je bivala v dijaškem domu in sodelovala na prireditvah kot fotografinja. S fotografijo se je začela ukvarjati v zadnji triadi osnovne šole. Na Gimnaziji Ravne je bila vključena v fotografski krožek ter tekmovala na različnih natečajih, kjer je dobila odlična priznanja.
Ujet trenutek
V dijaškem domu je pripravila razstavo z naslovom Ujet trenutek. Otvoritev razstave je bila v okviru medgeneracijskega sodelovanja z VDC Polž, 20. 4. 2022, kjer so sodelovali dijaki prostovoljci in pripravili kratek kulturni program.
Fotografira okolico, najraje ljudi.
mentorica:
KLAVDIJA PODLESNIK
"Če želite biti uspešni, morate spoštovati samo eno pravilo – da nikdar ne lažete sebi."
Paulo Coelho
ŠPORTNO LETO 2022
Olimpijske igre v Pekingu
Na Kitajskem so potekale 24. zimske olimpijske, in sicer od 4. 2. 2022 do 20. 2. 2022. Na olimpijskih igrah je tekmovalo in se za medalje potegovalo okoli 30000 športnikov iz 91 držav. Slovenijo je na letošnjih igrah zastopalo 43 športnikov, ki so bili zelo uspešni, saj so osvojili 7 medalj. Dobitniki medalj so Urša Bogataj (2x zlata), Nika Križnar (zlata, bronasta), Timi Zajc (zlata, srebrna), Peter Prevc (zlata, srebrna), Žan Kranjec (srebrna), Glorija Kotnik (bronasta), Tim Mastnak (srebrna), Lovro Kos (srebrna), Cene Prevc (srebrna). Slovenija je bila po dobljenih medaljah na 15. mestu.
Razvrstitev držav po dobljenih medaljah:
1. NORVEŠKA (37)
1. NEMČIJA (27)
2. KITAJSKA (15)
15. SLOVENIJA (7)
Najuspešnejši športnica/športnica:
1. Johannes Thingnes Bø (4x zlata, bronasta)
1. Marte Olsbu Røiseland (3x zlata, 2x bronasta)
Svetovno prvenstvu v nogometu
V Katarju bo potekalo 22. svetovno prvenstvo v nogometu, in sicer od 21. 11. 2022 do 18. 12. 2022. Tekmovanje za naziv svetovnega prvaka bo potekalo na 8 stadionih, v katere so Katarci med gradnjo vložili veliko kulture, umetnosti in denarja. Za naziv se bo potegovalo 32 reprezentanc iz celotnega sveta, naziv pa bo branila zmagovalka svetovnega prvenstva iz leta 2018, reprezentanca Francije. Slovenski reprezentanci se na žalost ni uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo.
UEFA LIGA PRVAKOV – zmagovalec
28. 5. 2022 je bilo na sporedu finale najmočnejšega nogometnega tekmovanja na svetu Lige prvakov. Finale bi moral gostiti Sankt Peterburg, vendar so se na UEFI zaradi ruskega napada na Ukrajino dogovorili, da finale organizira Pariz. V finalu sta se za naslov evropskega prvaka potegovala LIVERPOOL in REAL MADRID. Novi-stari evropski prvak je postal Real Madrid, ki je lovoriko osvojil že štirinajstič.
Evropsko prvenstvo v košarki
Od 1. 9. 2022 do 18. 9. 2022 bodo štiri države gostile evropsko prvenstvo v košarki. Gostiteljice prvenstva so Češka, Gruzija, Italija in Nemčija. Za naslov evropskega prvaka se bo potegovalo 24 reprezentanc, med katerimi je tudi Slovenija. Če se ozremo pet let nazaj, se lahko spomnimo prelepega presenečanja, ki so nam ga pripravili naši košarkarji, ko so postali evropski prvaki. Slovenija bo z najmočnejšo možno zasedbo poskusila ubraniti evropski prestol.
Svetovno prvenstvo v odbojki
V športno zelo pestrem letu 2022 se bo od 26. 8. 2022 do 11. 9. 2022 odvijalo tudi svetovno prvenstvo v odbojki. Svetovno prvenstvo je bilo načrtovano v Rusiji, a so zaradi celotnega vojnega in političnega dogajanja kraj dogajanja spremenili. Novi gostiteljici prvenstva bosta Poljska in Slovenija. Slovenijo bo na prvenstvu zastopala močna odbojkarska reprezentanca, ki bo poskušala poseči po čim višjem mestu. Naslov svetovnih prvakov brani država gostiteljica Poljska. Za svetovni prestol se bo borilo 24 reprezentanc.
Hokej
Slovenska hokejska reprezentanca se je odlično odrezala na vseh tekmah v diviziji B. Odlična igra naših risov je bila nagrajena z uvrstitvijo hokejske reprezentance v najmočnejšo divizijo A.
HOROSKOP
Ožbej Očko, 3. ag
Avtorici:
Lana Kovač in Vanesa Kovač, 3. ag
Oven (21.3.–20.4.)
Pri učenju vam bo koristila praktična metoda učenja. Pazite na raven stresa, ki ga doživljate med učenjem in pisanjem testov, čim manj bodite pozorni na stres ter več pozornosti usmerite v same naloge. Čas preživite v skupini, saj se boste tako lažje spopadli z življenjskimi problemi.
Bik (21.4.–21.5.)
Izogibajte se vsem vrstam motenj. Obstaja možnost, da se boste morali nekoliko oddaljiti od svojih bližnjih prijateljev ali ljubljenih oseb, vendar se bo to izkazalo kot koristno za vaše zdravje in študij.
Dvojčka (22.5.–21.6.)
Skušali si boste izmisliti kreativne načine izvajanja vsakodnevnih opravil, da bi se rešili dolgočasja in rutine vsakodnevnega urnika. Priporočamo vam, da svoj čas namenite tudi sebi in pogovoru s prijatelji in družino.
Rak (22.6.–22.7.)
Bodite pozorni na zavisti in ljubosumje, ko se družite s prijatelji. Zvezde so vam ta mesec naklonile ljubezen, zato bodite odprti za nove priložnosti.
Lev (23.7.–23.8.)
Večina zvezd v vašem horoskopu se ne strinja z vašo srečo. Toda, ali je bil študij kdaj koli povezan z zvezdami ali s trdim delom? Vaš um je naravnan v pridobivanje znanja in dosledno učenje, zato boste morda dosegli svoj cilj prej, kot ste mislili.
Devica (24.8.–22.9.)
Ta mesec vam je pisan na kožo, saj boste dosegli cilje, ki ste si jih zadali v preteklosti. S posebnimi osebami, ki osrečujejo vaše življenje, boste doživeli čudovite trenutke, ki se vam bodo vtisnili v spomin.
Tehnica (23.9.–23.10.)
Kljub težkim situacijam ste se dobro odrezali, vaš uspeh ni utrpel posledic. Vzemite si več prostega časa, ne posvečajte vse pozornosti le projektom in šolskim obveznostim.
Škorpijon (24.10.–22.11.)
Vaše navdušenje nad šolskim delom bo še naprej pozitivno. V prostem času boste dosegli uspehe, ki ste jih sanjali že mnogo let in očitno se je izplačalo trdo delo v preteklosti.
Strelec (23.11.–21.10.)
Ta mesec bo uspešen v šoli, saj boste sodelovali na novih in zanimivih projektih na različnih področjih. Bodite vztrajni na poti, za katero ste te odločili.
Kozorog (22.12.–20.1.)
Literatura vam bo omogočila nov pogled na življenje. Skozi branje boste spoznali nove poti, ki vam bodo koristile v prihodnosti.
Vodnar (21.1.–18.2.)
Dobili boste nov zagon za delo, ki ga niste opravili med letom. Zadnje dneve pouka boste uživali v šolskih klopeh. Počitnice pa preživite v dobrem vzdušju.
Ribi (19.2.–20.3.)
Ta mesec bo uspešen, saj se boste pogumno spoprijeli s težavami. Tudi z zdravjem ne bo težav, izogibajte se le ljudi, ki vas lahko prizadenejo.
V torek, 8. marca 2022, ob 10. uri smo se v avli Zavoda Rast Ruše zbrali dijaki Gimnazije srednje šole za kemijo in farmacijo Ruše in drugi mladi obiskovalci.
Prireditev je bila predvsem namenjena mladim avtorjem/-icam proze in poezije. Na prireditvi smo spoznali mlado avtorico Tjašo Gašparič, ki nam je iz svojih osebnih izkušenj razkrila, kakšna je pot pisatelja v resnici; s kakšne perspektive ona dojema pisanje; kako je dobila ideje za svoja prva romana in koliko časa je potrebno, da pride besedilo do tiska in izdaje.
Za popestritev pa nas je na začetku in večkrat med pogovorom z glasbo raznežila odlična kitaristka Veronika Kašman. Veronika nam je zaigrala
tudi nekaj svojih avtorskih pesmi. Z melodijo nam je razkazovala svoj pogled na ljubezen in čustva, kar je marsikomu seglo do srca.
Tjaša je bila od nekdaj oboževalka znanstvenofantastičnih filmov, zato je tudi začela pisati vampirske knjige. Sama je povedala, da je imela bujno domišljijo že od malega ter da jo je želja po ustvarjanju vedno prevzemala.
Knjiga Polnočna zvezda je del trilogije. Prvi del je začela pisati konec leta 2017 in ga dokončala junija 2018. Drugi del je dokončala avgusta 2019. Tretji del je že napisan, vendar še ni izdan. Zaupala nam je, da je bila pot do izdaje precej težavna, a je kljub temu nekaj let kasneje izdala prvi roman.
Pisanje ji ne predstavlja nobenega bremena, saj pravi: »Ko pišem se počutim živo in to enostavno moram početi«.
Med pogovorom s Tjašo nas je obkrožalo prijetno in domače vzdušje. Obenem je bila zelo šaljiva in nas obiskovalce nagovorila, naj se ne bojimo začeti pisati, če imamo vsaj kanček želje po tem v sebi.
Maja Kristovič, 2. aft
Prireditev KULTUR-A
""To the people who look at the stars and wish. To the stars who listen and the dreams that are answered."
Sarah J. Maas
mentorica:
TJAŠA GSELMAN
POČITNIŠKI BRALNI NAMIG
“Spremenili so te v nekaj, kar ni več človeško bitje. Nimaš več moči izbire. Omejen si na družbeno sprejemljivo ravnanje, droben mehanizem, ki je zmožen samo dobrega. Glasba in spolni akt, literatura in umetnost, vse to mora biti zdaj vir bolečine namesto užitka.” — Anthony Burgess: Peklenska pomaranča
Je ena izmed najbolj kontroverznih knjig 20. stoletja. Zgodbo pripoveduje 15-letni Aleks, ki s pridihom navdušenja obširno opisuje svoje zločine. Kljub vsemu kriminalu je glavna tema romana raziskovanje svobodne volje človeka. Aleksov problematičen karakter v zgodbi skušajo ozdraviti z metodo “reklamantnega tretmana”, ki naj bi ga z nenavadno nasilno tehniko spremenila v dobrega in idealnega državljana.
Lana Podpečan priporoča roman Peklenska pomaranča Anthonyja Burgessa.
Mladinski roman je še ena mojstrovina izpod peresa Johna Greena. Nepričakovani dogodki, ki zaznamujejo zgodbo, pritegnejo naše zanimanje vse do razpleta zgodbe. Zaradi sloga pisanja in humorja se zgodba bere zelo hitro. Zgodba je razdeljena na dva dela, ki nam podata pogled nad življenjem glavnega lika pred in po dogodku, ki življenja protagonistov postavi na glavo.
Aleksander Breznik priporoča roman Johna Greena Kdo si, Aljaska.
Aleksander Repnik priporoča roman Johna Greena Lažna mesta.
Knjigo priporočam vsem bralcem, ki si želijo pustolovščino ob branju ter nepozabne in napete trenutke.
Cilka Klein je bila stara 18 let, ko so sovjetski vojaki osvobodili Auschwitz-Birkenau. Toda Cilka je bila ena izmed mnogih žensk, ki so bile poslane v delovno taborišče zaradi obtožb, da so pomagale nacistom - brez upoštevanja okoliščin, v katerih so se znašle, ko so se borile za preživetje.
V gulagu Vorkutav Siberi, kjer naj bi prestajala 15-letno kazen, Cilka uporablja za preživetje svojo pamet in lepoto.
Cilkina pot je ena mojih najljubših knjig. Zgodba je dokaz zmagoslavja neupogljive človeške volje, prav tako pa nas uči, da sta v življenju pomembna pogum in vztrajnost.
Gaja Rodeš priporoča roman Heather Morris Cilkina pot.
O RUŠAH
MARIJA GORIČAN
(dijaki o Rušah)
ANEJ RATAJ
ANEMARIE FEUŠ
SAŠA BRATUŠA
MARIJA GORIČAN
MARLENE IVANČIČ
Title 1
PRIJETNO JE POTOVATI, JESTI, ...
EKSKURZIJA V LJUBLJANO
Dijaki 2. letnikov so obiskali Ljubljano:
najprej so se sprehodili po
in obiskali Hiši iluzij, nato pa so si ogledali še
srednjeveški Ljubljani
Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
OIV KOLESARJENJE ŠENTILJ - GRAZ
Lepe, prijetne počitnice; se vidimo septembra.
POLETNI MENI
ZANIMIVE TESTENINE