Want to make creations as awesome as this one?

More creations to inspire you

Transcript

Osnutek naslovnice: Vanesa Kovač, 3. agMentorica Habitusa: Tatjana Štok Plej, prof.

2022 3

Glasilo

Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše

DIJAŠKI DOM

RAZVEDRILO

LITERATURA

UMETNOST

soba pobega

MATEMATIKA

TUJI JEZIKI

ZGODOVINA,ZGODOVINA FARMACIJE

VOŠČILA

EKSKURZIJE

POGOVOR

JEZERNIK

FARMACIJA

Mentorica: Andreja Štajnmec

Voščilnice so delo dijakov 3. bft razreda.

4. aft

VOŠČILA

Zaposlen v podjetju za ravnanje z odpadki, potem pa je nekako prišlo šolstvo

Vprašanja zastavila: Zoya Zorko, 3. ag

CELOTEN POGOVOR

1. Ravnatelj ste že skoraj štiri leta. Kaj ste počeli pred tem na GSŠKF in kaj ste počeli, preden ste prišli na šolo? Preden sem postal ravnatelj sem na tej šoli poučeval kemijo in različne kemijske predmete, predvsem v programih kemijski tehnik in gimnazija. Zadnji dve leti sem bil pomočnik ravnatelja, zatem sem kandidiral za ravnatelja. Pred tem pa sem bil zaposlen v gospodarstvu, v podjetju za ravnanje z odpadki, kjer sem del svoje stroke, kot inženir kemijske tehnologije, koristil tudi v gospodarstvu. V tem podjetju sem bil aktiven že v študentskih letih, zato sem se tam tudi zaposlil. Potem pa je nekako prišlo šolstvo. 2. Na kaj ste najbolj ponosni v času vašega ravnateljevanja? Predvsem sem ponosen na dijake. Vsak dijak je pomemben člen, vsak je po svoje uspešen. Na samo tisti, ki so zlati maturanti, ki imajo različna priznanja in ki imajo ogromno petk, ampak vsak dijak doseže uspeh v času šolanja in sem na njih ponosen. Če pa gledamo uspehe šole, so to zagotovo zlati maturanti, predvsem na poklicni maturi, in uspešni gimnazijci, ki v večini opravijo maturo že v prvem roku. Ponosen sem tudi na dijake, ki razvijajo svoje talente, npr. glasbeniki, športniki. Če le lahko, se v šoli potrudimo, da te talente pri nas kar se da razvijajo. Ponosen sem, da je vzdušje na šoli prijetno in da je med profesorji ter dijaki zelo dober odnos. Prav tako sem ponosen na to, da smo se lotili obnove šole, da imamo povsem nov laboratorij in da obnavljamo razrede ...

V intervjuju sva se z ravnateljem pogovarjala o marsičem, predvsem pa je beseda tekla o aktualnih zadevah na šoli. Večkrat je izpostavil, da je ponosen na nas dijake, saj delamo dobro. Seveda se nisva izognila niti gasilstvu, ki je njegova strast že od malih nog. Povedal je, da je v pričakovanju nove številke šolskega časopisa in se ga veseli. Intervju je potekal v sproščenem vzdušju. Ravnatelj se je izkazal kot zelo zabaven sogovornik (predvsem na začetku, ko se ni natanko spomnil, kako dolgo je že ravnatelj in sva morala prešteti fotografije maturantov na hodniku). Ob koncu pa je namignil, da je pripravljen še za kakšen intervju v naslednjih številkah, le da bi se takrat manj posvečal šolskim zadevam.

Pogovor z ravnateljem Samom Robičem

POGOVOR

Erasmus+ prakse v tujini

Koordinatorica Erasmus+:Lea Levstik, mag. farm.

izredno velikim veseljem sprejeli v njihovo deželo ter bili prilagodljivi in strpni tudi glede jezika; po privlačnih natakarjih, ...

V začetku septembra je odpotovala v Brago na Portugalsko največja skupina dijakov doslej. Prakso v tamkajšnji lekarni je opravljalo 12 farmacevtskih tehnikov, z izzivi portugalskega laboratorija pa sta se soočili dve dijakinji kemijskega tehnika. Kaj so dijaki povedali o praksi? Sara Matjašec, farmacevtski tehnik: Mobilnost si bom najbolj zapomnila po novih prijateljih in ljudeh, ki sem jih tam spoznala, po sončni Bragi, po lekarni Alvim, kjer sem opravljala prakso, po izletu v Lizbono, Viana do Castelo ter Fatimo, po gostoljubnih in zelo prijaznih gostiteljih – tako v hotelu, kot v BragaMob ekipi, po Portugalcih samih, ki so nas z

Kritično do alternativnih dejstev v projektu Erasmus+, »spotikavčki« in ladjice

Erasmus+ - FACT

V 2.ag smo med izdelovanjem ladjic za Up-ornikov projekt 6 milijonov ladjic za 6 milijonov žrtev holokavsta govorili tudi o tem. Med spominjanjem smo izdelali okoli 200 ladjic.

Spotikanje ob kamne z imeni nas opominja, da se preteklosti ne sme pozabiti ali izkrivljati. V septembru smo v okviru projekta Erasmus+ izvedli izmenjavo, obiskali so nas vrstniki iz Poljske, eden izmed ciljev našega projekta pa je bilo prav razmišljanje o usodah ljudi v prelomnih časih. V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani in v Muzeju NOB v Mariboru so sodelujoči dijaki spoznavali slovensko zgodovino, razmišljali o strpnosti, kreativnosti, empatiji in nenasilju. Pomena znanja, verodostojnih informacij, dejstev, kritičnega premisleka, kreativnosti in druženja se v času pandemije zavemo še bolj intenzivno.

V ozki ljubljanski ulici se ustavimo ob kamnu spotike - »spotikavčku«, vodnica govori o »stumbling stones«, »Stolpersteine«. Pripovedi v angleščini za skupino dijakov in profesoric Gimnazije in srednje šole za kemijo in farmacijo Ruše, III. gimnazije Maribor in poljske šole II Liceum Ogólnokształcące im. W. Wróblewskiego w Gliwicach z zanimanjem prisluhne mimoidoči, ki ne pozna projekta nemškega umetnika Deminga. V več kot 1.200 mestih je položenih že več kot 70.000 kamnov, ki so največji decentralizirani spomenik žrtvam holokavsta, postavljeni so na mestu njihovega zadnjega bivališča pred deportacijo.

Spotikavčka v Ljubljani.

Ema Ramot, prof.

Erasmus+ - FACTFighting Alternative facts with Critical Thinking

Dominik Hojnik, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope Aljaž Mejal, Nataša Rižnar https://www.rtvslo.si/radio-maribor/euranet-plus/erasmus-projekt-kriticno-do-alternativnih-dejstev/575103?fbclid=IwAR1RTT4fQ6WGUThZ-y5rvptVfrhgZxxJAu8_6apEfrlDBdaPXmKzZtCybok

Kritično do alternativnih dejstev

Februarja letos so dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše aktivno sodelovali v zanimivih in poučnih interaktivnih delavnicah v omenjenem projektu ...

Na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše izvajajo projekt, kjer se pogovarjajo o lažnih novicah in propagandi Februarja letos so dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše aktivno sodelovali v zanimivih in poučnih interaktivnih delavnicah v projektu "Kritično do alternatvnih dejstev". 1. april 2021 ob 07:42 Ruše, Maribor - Radio Maribor Osrednja tema Erasmus+ projekta, z naslovom "Kritično do alternativnih dejstev", so lažne novice ter propaganda nekoč in danes. Pomembno je poznavanje razlogov za širjenje lažnih novic in propagande, razvijanje zmožnosti prepoznavanja elementov propagande in manipulacije v novicah in na plakatih.

Naš projekt pa je odmeval tudi v lokalnem okolju, o aktivnostih v prvem letu izvajanja projekta je poročal Radio Maribor:

Predstavitev izdelka.

V septembrski izmenjavi so poleg dijakinj 2.ag Anje Rošker, Anine Mudrin in Belane Jezovšek sodelovali še Živa Rituper iz 3.aft, Ema Finžgar in Luka Šahmanovič Petelinšek iz 4.ag. Svoja spoznanja in razmišljanja so strnili v reklamnih plakatih, ki sporočajo, da nekritičnost in delitve omogočajo manipuliranje, širjenje propagande, nestrpnost in konflikte.

EPAS – šola ambasadorka evropskega parlamenta

Imamo še veliko idej, zato smo aktivnosti razširili tudi v projekt Podjetnost, kjer sodeluje več učiteljev in dijakov. Vabljen tudi ti.

Na novo smo postavili in oblikovali evro kotiček.

Tudi v tem šolskem letu s predlogi sodelujemo na razpravah z evropskimi poslanci Če bi jaz odločal, bi...

Metka Volmajer, prof.Tatjana Štok Plej, prof.

Tudi letos smo se pridružili projektu EPAS. V šolskem letu 2020/21 smo pridobili naziv Šola ambasadorka evropskega parlamenta, na kar smo bii zelo ponosni, v letošnjem šolskem letu pa z aktivnostmi nadaljujemo. V četrtek, 4. novembra, smo sodelovali na delavnici v organizaciji IPM inštituta o zgodovini Evropske unije in delovanju evropskih institucij. Djaki so pripravili zelo zanimive in izvirne predloge na področju solidarnosti, ki je ena izmed prioritenih področij projekta.

V gimnazijskem programu poteka projekt, katerega osnovna naloga je razvijanje kompetence podjetnost. Ključna cilja projekta sta: - razvoj, preizkušanje, implementacija, spremljanje in evalviranje celovitega modela podjetnosti v gimnazijah, ki bo usmerjeno v odprto in prožno prehajanje med gimnazijo in okoljem; - opolnomočenje dijakov in strokovnih delavcev v gimnazijah s kompetenco podjetnosti. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo projekta, znaša 2.700.000,00 EUR. Na naši šoli smo se projektu na neformalni ravni pridružili pred štirimi leti, formalno pa smo vključeni zadnji dve šolski leti. V tem za projekt zaključnem šolskem letu smo izpostavili razvoj treh kompetenc, in sicer odkrivanje priložnosti in ustvarjalnost, sodelovanje ter samozavedanje in samoučinkovitost. Razvijamo jih v različnih učnih situacijah, ki se realizirajo bodisi pri enem predmetu bodisi medpredmetno. Ker v projektu sodeluje več učiteljev z različnih učnih področjih, je dijakom omogočena pestra ponudba sodelovanja.

Branka Ribič Hederih

POVEZAVA

družbenih in s tem se razlikujejo tudi načini pridobivanja energije. Primer dobre prakse je majhno mesto v Avstriji, blizu Slovenije po imenu ...

Energetski viri v prihodnosti, predvsem čisti energetski viri, so ena najpomembnejših tematik oz. problematik v celotnem svetu ne samo v EU in Sloveniji. Spreobrnitev v čistejše načine pridobivanja energije se mora zgoditi čim prej in menim, da bi bilo to najlažje in najhitreje na način, da bi se delalo na regionalnem nivoju, ker se regije med seboj razlikujejo predvsem po naravnih in

Predstavljamo naš predlog o energetskih virih prihodnosti na razpravi z evropskim poslancem Francem Bogovičem v okviru razprav Če bi jaz odločal, bi... Uspešno ga je predstavil dijak tretjega letnika Ožbej Očko.

Turistični programi

Petra Marinič, prof.

V okviru projekta Podvig/podjetnost dijaki 3.ag pripravljajo turistične programe o izbranih državah. Dijaki so si sami izbrali državo in točke, ki bi jih želeli obiskati. Poiskali so tudi prenočišča, vključili vstopnine in po želji poiskali tudi najugodnejši prihod v izbrano državo. Tokrat lahko z Zoyo in Barbaro odpotujete na Norveško in Dansko.

https://www.gimnazija-ruse.si/category/projekti/podjetnost-v-gimnaziji/

Sodelovanje v projektu je izziv, saj z vsebinami, načini poučevanja in končnimi produkti/gradivi presegamo cilje učnih načrtov. V tem šolskem letu se učnim situacijam, ki so primer dobre prakse, pridružuje tudi naloga izziv za dijaka. V slednji se problem razvija po načelih strategije reševanja problemov. Mentorica dijake usmerja k samostojnemu delu od opredelitve problema do končnega rezultata. Dejavnosti še potekajo, zato vas vabimo, da sledite spletni strani, kjer je predstavitev projekta in kamor vpenjamo utrinke iz sodelovanja v projektu.

Ribniško Pohorje

EKSKURZIJA PO SLOVENIJI

Po izletu v naravi smo se odpravili nazaj do avtobusa in se odpeljali proti Ribniški koči. Tam naj bi prespali tri dni, ampak zaradi trenutnega preventivnega ravnanja za blagor družbe in njenega zdravja nismo mogli ostati v idiličnem kraju. Zato smo tam imeli samo kosilo. Po kosilu pa smo imeli veliko časa za druženje. Fantje so igrali košarko, dekleta pa smo se pogovarjala. Zaradi takšnih aktivnosti smo se tistega dne tudi veliko bolje spoznali. Ko pa je naš čas za druženje potekel, smo se odpravili na avtobus in napotili domov. Mislim, da smo čisto vsi uživali in spoznali svoje nove prijatelje. Zdi se mi, da je to dober način, da se sošolci hitreje spoznamo. Upam, da bodo naslednje generacije lahko ostale v koči tri dni, kot je bilo sprva predvideno tudi za nas. Upam, da se bo situacija s Covidom izboljšala.

EKSKURZIJE

Na začetku šolskega leta smo v okviru OIV in ID na Pohorju organizirali projektne dneve za dijake 1., 2. in 3. letnika. Dijake smo že v šoli seznanili z naravnimi in družbenimi značilnostmi Pohorja.

Marija Goričan, 1.ag

Prvi letniki GSŠKF Ruše smo v septembru osnovnošolske klopi zamenjali za srednješolske. Da bi se bolje počutili in se spoznavali, smo se že prvi teden puka odpravili na Ribniško Pohorje. Nismo se še kaj prida poznali, zato bi po načrtih z veseljem ostali v Ribniški koči tri dni, ampak zaradi covida in zdravstvenih razmer je naša generacija tokrat lahko ostala tam samo do večera. Da bi se malo sprostili in razgibali, smo najprej odšli do Ribniškega jezera. Bilo je zelo lepo vreme, zato smo lahko občudovali razgled na poti. Ko smo prišli do jezera, pa je bilo, kot da bi stopili v lepši svet. Na jezercu je bila tudi divja račka, ki je plavala sem in tja. Spoznali smo tudi veliko novih rastlin, čeprav si jih nismo vseh zapomnili. Ker smo kar nekaj časa hodili po gorski planjavi, smo se začeli med sabo spontano pogovarjati. Nekateri nismo poznali nikogar. Ampak da mi ne bi bilo dolgčas, sem začela navezovati stike z drugimi. Zaradi takšnega ravnanja smo se kmalu vsi nalezli pogovara z vrstniki.

This paragraph is ready to hold stunning creativity, experiences and stories.

Zgodba o Jezerniku

Nelly Mesner, 2.bft

Začela se je nevihta, Jezernik pove Frančku naj hitro gre domov, predtem pa naj vzame rogove od volov in jih položi v božji kot. Franček prispe domov in stori kar mu je Jezernik rekel. Rogovi od volov so se spremenili v zlate cekine, trenutek za tem se vrata na široko odprejo in pred Frančkom in njegovo mamo sta bili gospa Hudovolna in njena hčer Rozalika. Prišli sta, ker se jima je grad uničil zaradi nevihte. Gospa Hudovolna je zahtevala od Frančka in njegove mame kočo, ker še nista plačala najemnine. Franček vrže cekine v njo, ker pa je gospa Hudovolna skopuška jih je takoj pobrala.

(spremenjen konec)

Tjaša, Žiga, Lara, Ian 1. akt

(poustvarjanje)

Jezernik

Nika G, Nuša, Ana, Blanka, Danaja, Arnela, 2. bft.jpg

Začarani grad

Tragična nesreča na Pohorju

Lana, Staša, Jasna, Pia in Alin, 1.akt Mentorica: Metka Volmajer, prof.

Najbolj samozavesten je bil princ Gargamel, ki je prvi dan na vprašanja odgovoril tako: »Njena najljubša barva je rdeča, njena najljubša roža je lilija, prostor v gradu pa kraljeva kuhinja.«

Pred davnimi časi je v Rušah stal začaran grad. V njem je vladal zloben kralj Karl. Imel je hčer z imenom Genovefa. Zelo dobro se je razumela s svojo mačeho. Princesa se je zaljubila v kmeta Erika. Bližal se je dan njene poroke, kajti oče ji je iskal bogatega ženina. Njen oče Karl je na grad pripeljal tri bogate prince: princa Gargamela, princa Rafaela in princa Donatella, ki je bil v princa preoblečen kmet Erik. Erik je princeso poznal že od malih nog, saj je že kot deček delal pri kralju. Skozi leta sta se navezala drug na drugega in kralju to ni bilo niti najmanj všeč. Na vsak način ju je hotel ločiti, vendar sta se kljub temu na skrivaj dobivala, kar je omogočila njena dobrosrčna mačeha.Kralj je vsakemu princu postavil tri vprašanja o princesi Genovefi. Vprašanja, ki jih je zastavil so bila: »Katera je Genovefina najljubša barva? Katera je njena najljubša roža? Kateri je njen najljubši prostor v gradu?«

Gal Mesarič, Vanesa Žerdin, Valentina Dobnik, David Jurgec, 1.akt Mentorica: Metka Volmajer, prof.

Včeraj, 8. 9. 2021, se je na Pohorju zgodila tragična nesreča. 1. letniki GSŠKF Ruše so se odpravili v Ribnico na Pohorje, kjer so si ogledali Črno jezero. Po slišani legendi o Jezerniku naj bi eden od dijakov v jezero vrgel kamen, kar naj bi po mnenju očividcev povzročilo naglo nevihto.Bliskalo je in grmelo. Zaradi panike so- dijaki skrenili s poti ter se odpravili še globje v temen gozd. Zaradi močnega dežja se je usul plaz, ki so ga videli tudi ljudje v dolini. Gost oblak prahu je preplavil pohorske vrhove in vse naj bi obmolknilo. Takoj po prihodu reševalcev, gasilcev, vojakov in policistov se je začela iskalna akcija. Iskanju so se pridružili tudi dijaki šole in pomagali po najboljših močeh. Po dolgih urah iskanja še vedno ni bilo sledu o preživelih, pojasnjujejo strokovnjaki. Naslednje jutro so pri reki Dravi zasledili enega od pogrešanih, kar je v reševalcih vzbudilo upanje na pozitiven zaključek. Ko izvemo podrobnosti, vas obvestimo.

Božični koncert.

Življenje v dijaškem domu je zelo super. Spoznamo lahko višje letnike, ki nam pomagajo in svetujejo glede šole. Lahko dalj časa spimo, saj se ne rabimo vozit, več se lahko družimo s prijatelji in raziskujemo okolico ...Gal Mesarič, 4. vzgojna skupina

Življenje v dijaškem domu ima veliko prednosti, ki izboljšajo izkušnje. Te prednosti so podaljšano druženje s prijatelji, spoznavanje višjih letnikov, ki nam svetujejo pri šolskih obveznostih, prijazni vzgojitelji, ...David Jurgec, 4. vzgojna skupina

Dijaški dom je, kot moj drugi dom. Spoznala sem polno novih prijateljev in prijaznih vzgojiteljic, ki za nas zelo skrbijo. V dijaškem domu sem tudi spoznala, da se lažje učim, saj si med seboj pomagamo ...Larisa Breznik, 1. vzgojna skupina

V dijaškem domu se imamo zelo lepo, saj so vzgojitelji zelo prijazni, kuharji in kuharice pa nam vsak dan pripravijo odlično kosilo, večerjo in zajtrk. V dijaškem domu se tudi družimo, ...Cirila Fras, 3. vzgojna skupina

V dijaškem domu se počutim domače. Imam cimro s katero se odlično razumem, veliko prijateljev in zelo prijazne vzgojitelje. V dijaškem domu si med seboj vsi pomagamo, kar privede do boljšega uspeha v šoli. Tudi starejši dijaki so nas lepo sprejeli in so nam ves čas v oporo ...Lana Kerčmar, 3. vzgojna skupina

Kako se novinci (prvi letniki) počutijo v novem domu?

DIJAŠKI DOM

Bivanje, dejavnosti

Farmacija

Zdravilne rastline

POUK

Zdravilne rastline so že iz pradavnine človekovo naravno okolje in mu že od nekdaj služijo za prehrano ter premagovanje bolezni in težav. Dolgo je bilo tisto, kar je človek našel v naravi, edino in osnovno sredstvo za zdravo življenje. Zdravilne rastline in njihovi pripravki so torej najstarejša oblika zdravljenja najrazličnejših bolezni in so še danes dvema tretjinama človeštva glavna pomoč pri zdravljenju. Uporabljamo jih v najštevilčnejše namene in jih tudi poznamo veliko bolje kot nekoč. Številna sodobna zdravila neposredno ali delno izvirajo iz rastlin. Po svetu uporabljajo približno 20.000 zdravilnih rastlin; od tega je 1100 vrst dobro raziskanih, iz 250 vrst pa dobijo osnovne sestavine za izdelavo modernih zdravil z rastlinskimi učinkovinami ...

ZGODOVINA,ZGODOVINA FARMACIJE

Pri pouku angleščine…

Lana Kocjančič, 2. akt

Arnela Lupić, 2. bft

The Olympics are about diversity and unity, not politics and profit. Boycotts don't work Abdulrazak Gurnah wins the 2021 Nobel prize in literature ‘Vax’ chosen as word of the year by Oxford English Dictionary firm Counter climate summit kicks off as activists lament Cop26 inaction Madagascar paying price for cheap European flights, says climate minister

Spremembe v sodobni družbi so tako hitre, da jim jezik komaj sledi. Razvoj prinaša nove pojave in posledično potrebo po novih besedah. V času, ko ni več pomembna resnica, ampak sposobnost prepričati nekoga, da verjame lažni novici in beseda leta postane »post-truth«, mora pouk angleščine odražati dogajanje v družbi doma in po svetu in dati dijakom možnost, da se o temah, ki jih zanimajo in so zanje relevantne, lahko pogovarjajo v tujem jeziku, saj so preko družbenih medijev del globalnega sveta. Katere teme so z aktualizacijo zaznamovale pouk v prvih mesecih v letošnjem šolskem letu?

TUJI JEZIKI

Nejc Krpič, 2. akt

Tilen Mesarič, 3. aft

Soba pobega

Matematika

Zgodba v nemščini …

Kevin und Steve waren gute Freunde. Die beiden hatten viele gemeinsame Hobbies, aber am liebsten hatten sie Wanderrungen durch den Wald. Eines Morgens wollten die beiden eine neue Route ausprobieren. Es war nicht weit von ihren üblichen Routen entfernt, also haben sie niemandem gesagt, wohin sie gehen. Um 08.00 Uhr sind sie losgegangen. Die Route war etwas überwachsen, aber das machte ihnen nichts aus. Als sie tiefer in den Wald kamen, ...

Mentor: Ema Ramot, prof.

To je le nekaj naslovov zanimivih člankov, ki so vir novega besedišča in odpirajo vprašanja in ideje za diskusijo, pa tudi za pisanje spisov in člankov. Jaka in Oliver iz 4.ag sta razmišljala o vplivu potrošništva na družbo in okolje:

Anja Rošker, Anina Mudrin, Belana Jezovšek, 2. ag

Pravilen izračun.

Funkcije malo drugače

Kaj je trigonometrija? Izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik in metria - merjenje. Trigonometrija je veja matematike, ki se ukvarja s kotnimi funkcijami. Kotne ali trigonometrične funkcije, so matematične funkcije, katerih vrednosti funkcije odvisne od kota. Trigonometrija se je razvila iz proučevanja trikotnikov (pravokotnih), odnosov med stranicami in koti v pravokotnem trikotniku in s proučevanjem podobnih trikotnikov.

Mentorica: Karmen Puconja, prof.

Trigonometrija

Kaja Čuk, 3.aft

Eksponentna enačba in funkcija

Tea Divjak, Mitja Hladen in Lorena Ferk, 3.aft

Ana Fras, 3. aft

Marina Ferk, 3. aft

Zala Zamolo, 1. ag

Pia Kegl, 1. ag

Marija Goričan, 1.ag

Strnad Nika, 1. ag

Oblikovanje je zajemalo celovit darilni program: izbrani motiv ali tema je prisotna na več izdelkih; preprosto povedano delali so komplete izdelkov.

Nika Horvat, 1. ag

Žiga Knehtl, 1. akt

Jasna Lah, 1. akt

Umetnost

Prvi letniki so oblikovali kartice, kazala, mape, darilne vrečke, kakršne bi lahko uporabili kadar podarimo knjigo, material za ustvarjalnost; ob kulturnem prazniku ali kar tako, ...

Vsi poznamo darila za rojstni dan, božič, ob pomembnih prelomnih trenutkih, ... Darila ob Dnevu kulture ali nasploh darila in pozornosti, ki bi nas spomnile na prisotnost umetnosti, ustvarjalnosti, kulture v našem življenju so redkejša.

CELOTEN REFERAT

Mentor: Samo Podbrežnik, prof.

Zala Zamolo, 1. ag

LETO 2022 – TARTINIJEVO LETO

Vlada RS je leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto, saj bo letos minilo okroglih 330 let od rojstva skladatelja in violinista Tartinija. V Piranu je ohranjena Tartinijeva rojstna hiša, ena najstarejših stavb, ki tvorijo stavbno kuliso Tartinijevega trga, glavnega mestnega trga. Poleg violine je v Piranu in Kopru ohranjene še nekaj skladateljeve zapuščine, predvsem pisno gradivo v lasti Pokrajinskega arhiva Koper oziroma njegove piranske enote, ki hkrati tvori del zbirke v Tartinijevi hiši...

Marija Goričan, 1. ag

Žana Marie Florjan, 1. aft

Jasna Džeferović, 1. aft

Julija Fajmut, 1. ag

Mentorica: Tjaša Gselman, prof.

Dijaki in dijakinje 1. aft in 2. aft so sodelovali na natečaju za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Sloveniji. Napisali so ljubezenska pisma miru. Tako so se poklonili prvi slovenski pisateljici, pravljičarki, skladateljici in pesnici Josipini Urbančič Turnograjski. Dijakinje (Cirila Fras, Jasna Džaferović, Žana Marie Florijan, Lana Kerčmar, 1.aft in Sanja Benko, Lara Bukšek, Lara Lovrec, Andreja Pungartnik, 2. aft) so prejele priznanja za sodelovanje in vsebinsko dovršenost poslanih besedil. Objavljamo nekaj poslanih pisem.

LITERATURA

Najlepša ljubezenska pisma

LETO 2021

Jasna Džaferović, 1. aft

Pa povzemimo tole leto,nekateri rekli bi, da je bilo prekleto, veliko katastrof v to pesem je všteto. Dolgi kovid nam življenja mori, zato daj se s poživitvenim cepi še ti, da boš zdrav, politike zelo skrbi. Če pa ne cepiš se, na vrsti je možganov izpiranje, 3-krat na teden čaka te samotestiranje. Nekateri spremljali so kronometer, drugi pod pazduho držali termometer, v skrbeh, da premakne se za milimeter. In če si proticepilec fino ni, odlok o PCT-ju te lovi, sledilnik na telefonu pa tvoje osebne podatke s svetom deli. Zato poudarjajo, da pomembna je komunikacija, da slovenske vode ne damo, ni nikakršna zafrkancija, tale naša stroka pa je prava telebancija.

Dijaki 1. aft so iz besed finalistk v izboru za besedo leta (beseda ali besedna zveza, ki najbolje povzame preteklo leto) sestavili t. i. pesem leta. V pesmih so poskušali uporabiti vseh 11 predlaganih besed in dodati še kaj po lastnem navdihu. Besede (ali besedne zveze), ki so bile v finalu, so: dolgi kovid, komunikacija, kronometer, odlok, PCT, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka, voda.

Lana Kerčmar, 1. aft

Lara Lovrec, 2. aft

Sanja Benko, 2. aft

Dragi moj Mir! Ležim zdaj tukaj, pred očmi se mi odpira morje zvezd. To nebo vidim jaz, vidi pa ga tudi veliko ljudi iz najrazličnejših delov sveta. Lahko slišim tiho petje čričkov in se sprašujem … Sprašujem, kako je tistim, ki namesto lepih umirjenih zvokov slišijo strele pušk, ...

Dragi Mir! Verjetno se sprašuješ, zakaj sem se odločila, da ti napišem pismo. No, tudi sama še ne vem. Pisanje mi ne gre ravno najbolje od rok, vendar sem ob tvojem dnevu želela narediti nekaj prav posebnega. Kot veš, ...

Dragi moj Mir! Ja, sedaj v času sodobne tehnologije, vseh vrst računalnikov, mobilnih telefonov in vseh ostalih računalniških pripomočkov ti pišem pismo. In ne, to ni navadno pismo, dragi moj, pišem ti ljubezensko pismo. Mir, od tebe ne pričakujem veliko, ne pričakujem celega premoženja, novih stvari, novih oblek. Zakaj ne?

Živa Antonič, 3. aktMentorica: Karmen Peršak, prof.

Kruta resnica. Kaj mi je tega treba? Kaj mi je treba tega, da se podijo za mano, da me lovijo in želijo, da bi spet stala ob njih. A jaz želim le eno … Želim ubežati pred kaosom in temo, ki me lovita. Želim, da bi me roke njegove ujele in me objele, skrile me, vstran od sveta. A kaj pomaga želja, če on ne vidi in ne ve, da moja dlan želi njegov, ne le platonični, dotik.

Marija Goričan, 1. ag Mentorica: Karmen Peršak, prof.

5.Haiku Vesolje je neskončno, pot oblik in zvezd. Nikoli ni nič.

4. Haiku Svet ni samo eden. Domišljija je svet, ki živi samo v nas.

3. Haiku Otroštvo je zaklad. Nihče ga ne more vzeti. Živi le v spominih.

2. Haiku Sneg je veselje. Sneg bo le še želja, ker ljudje kurimo svet.

1. Haiku Drevo ni papir. Življenje ni poceni. Svet je v nevarnosti.

ULIČNI PROTICEPILEC

Marlene Ivančič, 1. aft

Morala sem si kupiti nov polnilec,ker mi ga je ukradel proticepilec. Kaj če na mene namesti kak sledilnik? Prišel bo k meni, mi ukradel še hladilnik. Če pa res k meni pride, domov več ne gre, spustim ga not, samo če pokaže PCT. “Pandurji” mi že trkajo na vrata, zato rabijo odlok. On pa da jim malo vode, da ne grejo praznih rok. Zdaj že krade kronometre, da bi profitiral, a uspelo mu ne bo, če se ne bo samotestiral. Ker dolgi je kovid, poživitvenega gre uzet, a on se noče takoj cepit, se bo, ko bo zadet.

Aleksander Repnik, 2. aktMentorica: Tatjana Štok Plej, prof.

PREŽIVETJE

1. Začetek apokalipseBilo je normalno jutro in kot po navadi se Marku ni dalo vstati. »Bip, bip, bip« se je začela oglašati budilka. Počasi, a vztrajno se njegova roka začela iztegovati proti budilki. Ugasnil jo je in brž padel v kratek, a njemu dragocen spanec ...

Živa Antonič, 3. aktMentorica: Karmen Peršak, prof.

In ponovno si sam v tišini. Težki in gnili, kjer žerjavica cvrči in se pepel na tleh gosti. Nikogar več ni, le pritisk novega kaosa te teži. Vendar se tokrat ne bojiš, saj sedaj veš, kako se bo vse to končalo. Z ognjem v očeh.

Vstal višje kot kadar koli, zdrav, pogledal življenju v oči, in izzivalno dejal: »Glej, še vedno živim!« Takrat se komaj začne pravi boj, ko stojiš edino ti in se še vedno smejiš, ker, čeprav komaj, si preživel.

Če nisi navajen življenjske šibe, boš ostal tam, kamor te zabije. Sam. V sencah, neviden očem. Če pa si tak kot jaz, se boš še vedno krvav smejal in vstal.

In ravno takrat se usuje. Pride nepričakovano, najprej z udarcem v glavo, tako, da izgine še preostanek upanja. Nato zadene tja, kjer so rane zavite zaradi besed, ki so še vedno kam zarite. Ko na kolenih si, izmučen in krvav, šele takrat te zabije do tal.

Požar. Začne se s tišino. Tišino, ki je glasnejša od vseh krikov. Tišino, ki opozarja na stvari, ki jih še ni. Začne se z mislijo na mir, mislijo, da je vse hudo za nami, da bi si lahko malo oddahnili in končno proslavili.

Aleksander Breznik, 2.akt Memtorica: Tatjana Štok Plej, prof.

SVET JE BIL SESTAVLJEN IZ SKRIVNOSTI

(Interpretacija Lainščkovega romana Kurji pastir z regijskega Cankarjevega tekmovanja, kjer je Aleksander Breznik dosegel prvo mesto v svoji kategoriji in se uvrstil na državno tekmovanje, ki bo 12. 2. 2022.)

Živa Antonič, 3.aktMentorica: Karmen Peršak, prof.

Ko nekdo omeni človeški um, je ta besedna zveza lahko res nekaj zastrašujočega in posebnega. Večina ljudi zavije z očmi, vzdihne in ne želi poslušati nadaljevanja te misli. Vendar če ne želite poslušati ali brati nadaljevanja, zakaj še sploh tičite pred besedilom in berete? Ne bom lagala, že sama imam včasih dovolj ljudi ...

Lana Kocjančič, 2.akt Mentorica: Tatjana Štok-Plej, prof.

MAKETA

Ni mogla spati, zunaj so psi preglasno lajali, zato vstane iz postelje in stopi po stopnicah v kuhinjo. Iz predala vzame kozarec, ko za sabo nekaj zasliši. Bolečina je traja le sekundo, nato pa ni čutila ničesar več.Sirene na policijskih avtih so tulile ...

Domen Jakl, 2akt Mentorica: Tatjana Štok Plej, prof.

JURČI V ZAPUŠČENI HIŠI

Jurči je s prijatelji raziskoval zapuščene dele svoje vasi. Pot jih je vodila do stare zapuščene hiše. Prijatelji so ga izzvali, da jo kar sam preišče in izve, ali je kdo ali kaj v njej. Jurči je vedel, da so njegovi prijatelji pogumnejši od njega in so si vedno upali vstopiti prvi ...

Belana Jezovšek, 2.agMentorica: Karmen Peršak, prof.

Enkrat vse gre. Ko bi le prej vedela to. Enkrat vse gre. Lepo al hudo. Gre naprej in naprej in tone v pozabo. V življenju vse pride in mine, najsibo dobro al slabo. Objemam spomine. Delim s sedanjostjo stare trenutke. Pride tak čas, ko odtavajo misli nazaj, na najboljše stvari in bolečine. Takrat zajočeta skupaj srce in pa glava. Takrat je poplava. Se ne znam zadržati, ne znam razvozlati, zakaj enkrat vse gre. In potone. Nikoli več isto ... Enkrat vse gre , v življenju je bistvo ...

Bralni namig

RAZVEDRILO

Začetne črke imena (inicialke: poudarjene, okrašene začetne črke) so oblikovali dijaki 1. ag razreda.

Numerologija črk

STRELEC

ŠKORPIJON

TEHTNICA

DEVICA

LEV

RAK

DVOJČKA

BIK

OVEN

KOZOROG

RIBI

VODNAR

Aleksander Breznik, 2.akt

MR. TED – ZAKLETI PLIŠASTI MEDVEDEK

Gospod Ted velja za najbolj znanega zakletega plišastega medvedka na svetu. Zakletih plišastih medvedkov je na svetu kar nekaj. Gospod Ted »živi« na gradu Bolsover, ki velja za enega najbolj strašnih gradov v Združenem kraljsetvu ...

Zanimivosti, razno

GSŠKF Ruše

Hvala za ogled.

Title 1