HABITUS 2

Glasilo Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše

2021

Uredniški odbor: 2.agMentorica: Tatjana Štok-Plej, prof.Predlog naslovnice: Nuša Pori

malo mešano

šport

razvedrilo

atlantic

literatura

zanimivosti

zdravilne rastline

nemščina zgodovina

slovenščina

dosežki

Priloga: FARMACEVTSKI HABITUS

projekti

pravljice in mladinska ...

na svoje delo sem ...

razvoj kritičnega ...

dijaški dom ...

podvig - realizacija

pot nazaj v šolo ...

ko prejmeš Habitus

hábitus -a m (ȃ) knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture ♦ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa

Ravnatelj GSKŠ RušeSamo Robič, univ. dipl. inž. kem. teh.

PS: Dijakom želim uspešen zaključek šolskega leta ter dolge in prijetne počitnice. Uživajte.

Čestitke novi ekipi avtorjev, urednikov, mentorjev, oblikovalcev … navdušili ste me in verjamem, da navdušujete številne bralce Habitusa. Že čakamo novega, svežega.

Habitus je odličen promotor GSKŠ Ruše.

'' … prejmem e-pošto, jo odprem, kliknem povezavo, berem, klikam…… super, odlično, novo, zanimivo, sveže ... ''

To se je dogajalo, to sem začutil, ko sem se srečal z letos prenovljenim HABITUSOM. Navdušen in ponosen na ustvarjalce ter na naše dijake in šolo nasploh sem prebiral in klikal med vsebinami.Rečemo lahko, da so razna glasila na šolah običajna stalnica ali tradicija. Pomembno pa je, da so zanimiva in kakovostna, da pritegnejo posameznika k branju, listanju. Velikokrat so tudi kronološki zapisi. Aktualne vsebine, zgodbe in dogodki, izbrane besede zložene in oblikovane v stavke, čut pripadnosti skupini ali organizaciji - šoli, uspeh, motiviranost, ponos … Vse to in še marsikaj sem zasledil, prepoznal in začutil ob prebiranju. V Habitusu sem prebral zgodbe dijakov, zgodbe o njihovih dosežkih in uspehih. Predstavljeni so projekti in dejavnosti šole, učitelji, ki jih vodijo. Zasledil sem zabavne, zanimive in tudi poučne vsebine. Vsebine predstavljajo našo šoli in naš dijaški dom. Pritegnila in navdušila me je tudi sodobna oblika, podoba, e-izdaja.

Povabljen sem bil, da napišem uvodnik za naše šolsko glasilo Habitus.Dolgo sem premišljeval o tem, kaj napisati, kaj predstavit bralcem – predstaviti šolo in njene dosežke, predstaviti zgodovino, morda današnji utrip ali pa vizijo šole. Morda povedati nekaj o številnih uspehih dijakov in o predanem delu odličnih sodelavcev. Predstaviti posebno šolsko leto. Verjamem, da bo veliko tega, kar bralce zanima, predstavljeno v Habitusu (v tem ali naslednjih), zato odločitev, da bo moj uvodnik kratek in da predstavlja moje navdušenje ob prvem srečanju s Habitusom v letošnjem šolskem letu.

KO PREJMEŠ HABITUS

Odgovorna urednika Zoya Zorko in Ožbej Očko, 2.ag

Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše je vključena v projekt »Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah«, ki poteka od leta 2018 do leta 2022.Ker imamo status implementacijske šole B, bomo v naslednjih dveh šolskih letih (2020/2021, 2021/2022) izvajali in dopolnjevali znotraj projekta dogovorjene aktivnosti. Na začetku šolskega leta smo načrtovali dejavnosti v upanju, da se šolanje na daljavo ne bo ponovilo. Ko smo obtičali za zasloni, smo začeli vsak pri sebi in vsi skupaj premišljevati o vsebinah in načinih, ki so izvedljivi s pomočjo elektronskih sredstev, sodobne tehnologije. Situacija je predstavljala izziv, ki je pospešil razvijanje kompetenc podjetnosti najprej pri učiteljih/učiteljicah. V operativni načrt smo uvajati bodisi nadomestne bodisi modificirane naloge. Uspelo nam je: - Izdati obe načrtovani številki šolskega glasila (v e-obliki s povezavami na kreativne izdelke) – nosilka dejavnosti: Tatjana Štok-Plej. - Izvesti prilagojen del mednarodnega Erasmus+ projekta (delavnice z zunanjimi izvajalci in dijakovo kreiranje izdelka v narodno heterogenih skupinah) – vodja projekta: Ema Ramot. Poročilo o aktivnostih najdete na povezavi: https://gsks.splet.arnes.si/files/2021/03/LTT-VIRTUAL-C3-SPLETNA.pdf

PODVIG – REALIZACIJA V ŠOLSKEM LETU 2020/21

Drage bralke in bralci! Drugič v tem šolskem letu vas pozdravljava in vabiva k pregledu časopisa, ki je znova izdan v spletni obliki. Tudi tokrat vas v Habitusu čaka veliko zanimivih in aktualnih vsebin in tudi za to številko stoji ekipa, kot ste jo spoznali že v prvi številki. V aktualnem Habitusu boste lahko uživali v najrazličnejših člankih o aktualnih dogodkih, na svoj račun boste prišli športni, modni in umetniški navdušenci, prav tako boste lahko uzrli svojo prihodnost preko prebranega horoskopa. Seveda ne bo manjkalo niti intervjujev z vam znanimi osebami.Vabljeni ste tudi k ogledu napovednika prihajajočih športnih dogodkov, ki jih v letošnjem letu ne bo manjkalo. Pot nazaj v šolo je bila dolga. Ko smo uspeli priti vsaj do modela C, je sledilo novo zaprtje države, s tem pa tudi nova vprašanja glede vrnitve v šolo. K sreči smo se 19. aprila vsi dijaki znova vrnili. Ob koncu bi se rada v imenu vseh dijakov iskreno zahvalila vsem profesorjem, da so nas spodbujali in nas pripeljali skozi šolsko leto. Še posebej bi se zahvalila mentoricam časopisa Tatjani Štok-Plej in Romani Jerkovič, saj brez njiju časopisa ne bi bilo. Ne smeva se pozabiti zahvaliti tudi najinim sošolcem in ostalim dijakom, ki so na kakršenkoli način prispevali k letošnjima številkama Habitusa. Uživajte ob branju, ponovno se vidimo naslednje šolsko leto. Našim maturantom pa želiva vse dobro v nadaljnjem šolanju in življenju.

POT NAZAJ V ŠOLO JE BILA DOLGA…

OBOGATITVENE DEJAVNOSTI (Jelena Tement Žnidarič) 1. Dijaki organizirajo in posnamejo intervju z našim nekdanjim dijakom, sedaj priznanim znanstvenikom in fizikom, dr. Matjažem Percem s Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Z njim se pogovarjajo o modelu širjenja koronavirusa in spominih na srednješolska leta v Rušah. Članek in posnetek objavijo v šolskem časopisu. Povezava do članka: https://view.genial.ly/6012b26782857c0d27675cff/dossier-habitus.

GEOGRAFIJA (Petra Marinič) 1. Dijaki predstavijo Slovenijo, svoj kraj in šolo ruskim študentom. Prav tako Rusi predstavijo svojo državo. Sodelujoči so svojo deželo predstavljali z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika.

ANGLEŠČINA (Ema Ramot): 1. Dijaki raziščejo aktualno temo, se povežejo z drugimi dijaki, izberejo način obravnave in predstavitve. Izdelajo video posnetek ali PPT. 2. Dijaki izdelajo promocijski video svojega kraja.

SLOVENŠČINA (Metka Volmajer, Tatjana Štok-Plej): 1. Dijaki so uredniki in avtorji nekaterih prispevkov šolskega glasila Habitus. 2. Dijaki so pripravljali program za radijske oddaje. Radijske prispevke lahko poslušate na priloženih povezavah:https://drive.google.com/file/d/1uASY_5jCJdlZmZ_u0S-lVkM9YadcsWLO/ view?usp=drive_web&authuser=0 https://www.youtube.com/watch?v=JKpp1mgtpGY)

Z izdelki in delom so dijaki pokazali motiviranost, ustvarjalnost, medsebojno sodelovanje in nenazadnje izkustveno učenje, saj so nastali zelo kakovostni izdelki, ki so predstavljeni v Matematičnem Habitusu: https://view.genial.ly/6016c40ab85c620d0a91f4e7/dossier-matematicni-habitus.Prispevki so tudi v Valentinovem Habitusu : https://view.genial.ly/602007b73668350d00143a32/dossier-valentinov-habitus

- Prikazati določene prvine kritičnega mišljenja na konkretnem primeru: Covid 19 (dijaki predstavijo izdelek ostalim oddelčnim skupnostim) – koordinatorica naloge: Branka Ribič Hederih. - Realizirati priložnost povezovanja s študenti na Univerzi v Belgorodu (predstavitev dveh kultur) – vodja mednarodnega sodelovanja: Petra Marinič. - Obogatiti vsebine pri posameznih predmetih: MATEMATIKA (Jelena Tement Žnidarič, Karmen Puconja): 1. Dijaki izdelajo načrt za uporabo matematike v praksi (cvetlična gredica v obliki elipse) in ga od zamisli do izvedbe realizirajo. 2. Dijaki odkrivajo priložnosti, kako s pomočjo IKT predstaviti matematično snov širši javnosti: izdelajo sobo pobega, križanke, gobeline, kvize, zgodbe, sporočila, nonograme, labirinte, računalniške igrice ... 3. Dijaki izdelajo skupni dokument za odgovore na ustna vprašanja iz matematike na maturi. 4. Dijaki izdelujejo videoposnetke za utrjevanje snovi.

Vodja šolskega projektnega tima: dr. Branka Ribič Hederih

Načrtovali smo razvijanje in krepitev kompetenc odkrivanja priložnosti, sodelovanja ter samozavedanja in samoučinkovitosti. Načrtovan nabor kompetenc smo močno presegli, saj so ostale le redke, ki jih v kateri od dejavnosti nismo razvijali. Razvijali smo naslednje kompetence: - zamisli in priložnosti: odkrivanje priložnosti, ustvarjalnost, vizija, vrednotenje zamisli, etično in trajnostno razmišljanje; - viri: samozavedanje in samoučinkovitost, motiviranost in vztrajnost, vključevanje virov, vključevanje človeških virov; - k dejanjem: prevzemanje pobude, načrtovanje in upravljanje, obvladovanje negotovosti, dvoumnosti in tveganja, sodelovanje, izkustveno učenje. Dijaki so avtorji različnih prispevkov, ki temeljijo na ustnih, pisnih in video načinih predstavljanja, so sooblikovalci spletnega časopisa, avtorji številnih videoposnetkov, grafičnih prikazov, umetniških del, seminarskih nalog, zgibank, ppt, soudeleženci in udeleženci v mednarodnih projektih, kar terja znanje tujega jezika, komunikacijske in sodelovalne spretnosti. V projekt je formalno vključenih osem učiteljic različnih predmetov, to je dijakom omogočilo aktivno sodelovanje. Realizacijo projekta ocenjujemo kot zelo uspešno. V naslednjem šolskem letu načrtujemo širjenje projekta z vključevanjem učiteljev z ostalih učnih področij.

ŠPORTNA VZGOJA (Tina Šljivar): 1. V času pouka na daljavo smo za naše dijake in učitelje pripravili video z naslovom Aktivni odmor. Opazili smo, da si dijaki med posameznimi urami pouka ne vzamejo odmora in pred zasloni presedijo več ur. Nekateri dijaki so začenjali čutiti bolečine v hrbtenici. Dijaki so ustvarili videoposnetek in v njem prikazali vaje za razbremenitev mišic, ki so zaradi prisilne drže v sedečem položaju prekomerno obremenjene. Na ta način so ozavestili negativne posledice povečanega obsega sedenja ter na drugi strani tudi številne pozitivne učinke izvajanja aktivnih odmorov. Z uvedbo aktivnih odmorov smo želeli doseči boljše splošno počutje ter boljšo osredotočenost oziroma koncentracijo med poukom na daljavo. Na ta način naj bi dijaki povečali storilnost in posledično dosegali boljše rezultate med poukom in pri učenju. Nekateri dijaki, ki so aktivne odmore izvajali, so poročali o boljšem počutju, drugi so zaradi izvajanja vaj ostali osredotočeni dlje časa ter tako lažje sledili pouku. Glede na rezultate ankete smo cilj projekta dosegli, saj smo k izvajanju aktivnih odmorov pritegnili lepo število dijakov ter jim tako vsaj malo olajšali pouk na daljavo. Video smo posredovali tudi lokalnim podjetjem, ki ga lahko uporabijo za svoje zaposlene. Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/P_NPTQ67RbY.

Povezave vsebin v projektu Erasmus+ in Podvig

Vodja projekta Erasmus+: Ema Ramot, prof. Vodja šolskega projekta Podvig: dr. Branka Ribič Hederih

Po tridnevnem mednarodnem sodelovanju v zoom spletnem okolju so dijaki naše šole predlagali, da vsebine svojih skupin rahlo dopolnijo tako, da v uvodni del dodajo osnovne informacije o razvoju kritičnega mišljenja, kvaliteti argumentiranja, lažnih novicah, manipulaciji … in celotno vsebino predstavijo oddelčnim skupnostim vseh programov (gimnazijskemu, kemijskemu in farmacevtskemu). Predstavitve so potekale od aprila do junija. Dijaki so prejeli zelo pohvalne povratne informacije tako od dijakov kot učiteljev. Navkljub težavnim okoliščinam šolanja na daljavo so dijaki z mentorji uspeli realizirati prilagojeno obliko sodelovanja v projektu Erasmus+ z izpeljavo predstavljene aktualne vsebine Covid 19 na različne načine in tudi z različnih perspektiv. Situacija v šolskem letu 2020/21 je omogočila razvoj kompetenc podjetnosti, ki jih v osnovi nismo načrtovali, potem pa smo jih z aktivno udeležbo v projektih razvijali tako dijaki kot učitelji. Realizacijo dela v projektu Podvig smo v glasilu predstavili v drugem prispevku.

Dijaki so v skupinah (v vsaki skupini so bili dijaki iz vseh treh šol) izbrali ustrezne vsebine, ki so bile povezane s temo Covid 19. V skupinah so se dogovorili za specifično področje znotraj teme in za obliko predstavitve, npr. PPT, vodena diskusija, za in proti, igra vlog – videoposnetek … Po vsaki predstavitvi je sledil komentar in povratna informacija.

V šolskem letu 2020/21 smo bili v Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše vključeni v projekta Erasmus+ in Podvig. Aktivni udeleženci so bili dijaki gimnazijskega programa. Rezultate vsebin pa so predstavili tudi dijakom kemijskega in farmacevtskega programa. V mednarodnem projektu Erasmus+ sodelujemo tri srednje šole, slovenski in poljska. Zaradi netipične oblike izobraževanja (na daljavo) smo se odločili za izbor teme Covid 19. V poplavi ustnih in pisnih virov je bil poseben izziv izluščiti informacije, ki ustrezajo prvinam kritičnega mišljenja. V projekt smo povabili strokovnjake s Filozofske fakultete Maribor, ki preučujejo vsebine, ki vključujejo lažne novice, manipulacije, kritično mišljenje, kar so dijakom predstavili na delavnicah v zoom spletnem okolju z različnih zornih kotov na konkretnih primerih:https://www.youtube.com/watch?v=C_lqt1t1ylg https://www.youtube.com/watch?v=K-4bsp6Cw_o https://www.youtube.com/watch?v=VAyG_TXxf0o

Razvoj kritičnega mišljenja na primeru COVID-19

Čeprav je diplomirana inženirka, se je zaposlila v šoli. Njeni spomini obsegajo uspehe dijakov, neformalna druženja s sodelavci in poučevanje v prejšnjem in tem stoletju.

Zanima nas, ali so bila prva leta vašega poučevanja naporna, stresna in utrujajoča, ali ste se že od začetka dobro znašli pri poučevanju dijakov. Ni mi bilo lahko. Kar precej je bilo treba delati in to vsak dan za naslednji dan. Opraviti sem morala še nekaj dodatnih izpitov za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe ter strokovni izpit. S tem se dodatna izobraževanja niso končala, izobražuješ se celo življenje, če si odprt človek, tudi od svojih dijakov. Zelo hitro mi je postalo jasno, da je poklic učitelja zelo zahteven, stresen in naporen, a hkrati dinamičen. Vsak dan si v neki novi situaciji. Kljub temu mi je uspelo, saj ko si mlad, zmoreš vse preboje.Vam je fakulteta delala preglavice ali ste s svojim znanjem brez težav končali izobraževanje?Na fakulteti nisem imela nobenih težav, saj sem imela dovolj predznanja iz srednje šole in volje za dokončanje študija. Razlika med študijem takrat in danes je ogromna: takrat je bila na voljo le tiskana literatura (in še ta večinoma v ruščini, hrvaščini in nemščini), pomično računalo (Veste, kaj je to?), kalkulator le z osnovnimi funkcijami, tabele, logaritmične tabele kot priročnik.+ V primerjavi s sedanjo tehnično podporo smo mi takrat bili v »kameni« dobi. Osnov programiranja smo se res učili, a ... Računalnik, ki nam je bil na voljo, je bil velik približno 2 krat 4 metre, mogoče malo manj, meni se je zdel takooo veeelik.

- sem vsa delovna leta opravila v eni instituciji, to je ruška srednja šola, kjer sta se kemiji sčasoma pridružili še gimnazija in farmacija, - sem bila del krasnega kolektiva.

Ali bi nam po lastnem izboru lahko zaupali nekaj informacij o sebi? Sem tipična ženska, rada lepo oblečena in nasploh urejena. Moja slabost so čevlji, pri katerih nimam zdrave meje. Na kaj ste pri prehojeni profesorski poti še posebej ponosni? Na svoje delo sem seveda ponosna, saj: - učitelj na vsaki generaciji pusti svoj pečat, - so moji dijaki na tekmovanjih iz matematike osvojili številna zlata priznanja, - so bili »moji« tudi dijaki, ki niso imeli posluha za matematiko, a so vseeno prejemali priznanja, uspešno končali šolanje in uspeli v življenju,

Profesorica Nevenka Ježovnik naredi vtis z izbranim okusom oblačenja in urejenostjo, rada se tudi vozi z dobrimi avtomobili.

Z naslednjim šolskim letom se prof. Nevenka Ježovnik ne bo vrnila v šolske klopi, saj se bo upokojila. Hvaležni smo za njeno dolgoletno predanost šoli in dijakom.

NA SVOJE DELO SEM SEVEDA PONOSNA

Lea Pozderec in Ana Repič, 3.bFT

V novem življenjskem obdobju prof. Nevenki Ježovnik dijaki in sodelavci želimo veliko zdravja in mirnih trenutkov na Pohorju. Veseli bomo, če se bomo kje srečali.

Po vseh letih je lansko leto nastopil velik preobrat in je verjetno tudi vam kot profesorici zelo otežil delo, saj je pouk potekal na daljavo. Kako ste se znašli v tej situaciji? Covid-19 in delo na daljavo sta me spravljala ob živce. Na začetku se sploh nisem znašla, cel dan sem bila za računalnikom, želenega rezultata pa ni bilo. Skratka, groza. Nisem imela pravega predznanja in tehnične podpore. Na srečo imam otroka, ki sta opazila mojo nemoč in mi pomagala z nasveti. Pomagale so mi tudi tudi sodelavke in sodelavci in stvar je stekla. Dijaki se zavedamo, da šola prinaša veliko dela tudi v popoldanskem času, posebej pred koncem ocenjevalnega obdobja, zato nas zanima, kako se sprostite oziroma kaj najraje počnete v prostem času? V prostem času, ki mi preostane, se najraje odpravim na Pohorje, uživam v naravi in pozabim na šolo.

Če je kdo kaj ušpičil, smo težave reševali s pogovorom in običajno do sankcij sploh ni prišlo. Vse kaže, da smo bili prijazna šola že takrat.

Ali je bilo poučevanje matematike vaša »sanjska« služba ali so vaši prvotni načrti bili drugačni?Da bi bilo poučevanje moja sanjska služba? (Smeh.) Kje pa! Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva in v gradbeništvu sem tudi iskala primerno službo, a zaman. Želela sem delati kot projektantka konstrukcij (statik), pa so se stvari obrnile drugače. Ali ste si v času svojega poučevanja katere generacije bolje zapomnili in zakaj? Seveda, nekatere generacije pustijo večji pečat kot druge, prav tako tudi posamezniki. Zapomniš si tiste ekstremne primere, tako v dobrem kot slabem. Ste v svoji praksi poučevanja na srednji šoli kdaj naredili kakšno izjemo ali neobičajno potezo, ker si ne bi nikoli oprostili, če bi ravnali drugače? Žal se ne spomnim ničesar, kar bi bilo glede tega omembe vrednega. Mladi so bili nagajivi in domiselni takrat in do danes se ni nič bistveno spremenilo, razen da se več kot v živo družite virtualno.

Imel je procesno enoto, čitalec perforiranih kartic, hladilnike, tipkovnico, modem za povezavo v omrežje in še kaj, kar ne vem, kaj je bilo! (Smeh.) Kako dolgo že poučujete na naši šoli in kakšni so vaši spomini na obdobje, ko je bilo na šoli le 12 oddelkov? Na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše sem že od leta 1982, torej 39 let. Si predstavljate, da sem se v službo vozila z zastavo 101, znano kot stoenka, ko me je pustila na cedilu, pa kar z vlakom? Namesto OIV in ID smo imeli naravoslovne, kulturne in športne dneve, kar štiri ocenjevalna obdobja v šolskem letu in veliko druženja z dijaki izven pouka. Še bi lahko pripovedovala, pa ni za vsaka ušesa …

Ste urednica revije Otrok in knjiga, kako dolgo ste že urednica, od koga ste prevzeli uredniško vlogo in kakšen je glavni namen revije? Katere dejavnosti še izvajate poleg uredništva revije? V uredništvu revije delujem polnih 41 let, urednica pa sem od leta 1984. Revijo sem prevzela od njene prve urednice, gospe Darje Kramberger, ki je bila štiri leta tudi moja zelo stroga mentorica. Revija Otrok in knjiga je edina slovenska strokovna revija za vprašanja mladinske književnosti. Izhaja trikrat letno, med njene redne dejavnosti pa sodi tudi priprava strokovnih posvetovanj, simpozijev in okroglih miz ter organizacija različnih dogodkov s področja mladinske književnosti. Revija je tudi soustanoviteljica in solastnica nagrade večernica, ki se že 25 let podeljuje za najboljše slovensko otroško ali mladinsko delo preteklega leta. Revijo izdaja Mariborska knjižnica, kjer sem kot urednica tudi polovično zaposlena (najbrž sem tudi zato ostala v Rušah, ker mi je šola to omogočila). Med moje tamkajšnje delovne obveznosti sodi tudi vodenje literarnih pogovorov. Čeprav se jih je v štirih desetletjih nabralo okrog 400, mi še zmeraj predstavljajo zanimive izzive in kljub vsakokratnemu stresu tudi velik užitek. Seveda sem posebej vesela, kadar na teh javnih dogodkih srečam tudi svoje oziroma naše dijake in profesorje.

Trajni vidni rezultat našega sodelovanja je bila izdaja knjižice v treh jezikih, najodmevnejši pa tri različne uprizoritve pohorske pravljice o Jezerniku, in sicer v slovenščini, angleščini in nemščini, pri čemer nam je pomagal pisatelj, dramatik in režiser Tone Partljič. Čeprav smo v ta mednarodni projekt morali vložiti veliko svojega prostega časa, smo bili ob zaključku najbrž vsi zadovoljni, saj nismo pridobili samo različna znanja, ampak tudi dragocene življenjske in delovne izkušnje, doživeli pa smo tudi veliko lepega in zanimivega ter hkrati stkali še močne prijateljske vezi.

Z novim šolskim letom se boste poslovili od GSKŠ Ruše. Kako dolgo ste poučevali na naši šoli in kako ste se počutili tukaj? Kaj vam bo ostalo najbolj v spominu? Na GSKŠ Ruše sem prišla septembra 1994. Takrat sem bila prepričana, da samo za eno šolsko leto, ki pa se je nato podaljšalo na polnih 27 let. Na šoli sem se vedno počutila dobro, saj sem imela prijetne, zanimive, kolegialne in ustvarjalne sodelavce ter dijake, s katerimi mi ni bilo težko vzpostavljati medsebojno spoštljivega dialoga. Vsako leto sem med njimi uspela najti tudi dovolj navdušencev za različne projekte ali izvenšolske dogodke, ki so nam obojim popestrili in obogatili vsakdanji šolski ritem. Morda mi bo najbolj ostalo v spominu 3-letno mednarodno sodelovanje s šolo iz nemškega Marburga. Skupaj smo raziskovali značilnosti slovenskega in nemškega pravljičnega izročila tudi z gibanjem (pešačenjem, veslanjem, smučanjem, popotovanjem ipd.) po obeh deželah.

Z naslednjim šolskim letom se od nas poslavlja tudi prof. Darka Tancer-Kajnih, ki je kot dejavna slovenistka na naši šoli pustila res velik pečat, za kar smo je iskreno hvaležni.

PRAVLJICE IN MLADINSKA KNJIŽEVNOST IMAJO V NAŠEM ŽIVLJENJU IZJEMNO POMEMBNO VLOGO

V intervjuju na Radiu Maribor sem zasledila, da ste omenjali Alenko Glazer. Kako ste bili povezani z njo?S profesorico in pesnico Alenko Glazer (hčerko Janka Glazerja, po katerem se imenujeta ruška osnovna šola in krajevna knjižnica, pa tudi nagrade, ki jih vsako leto meseca marca podeljujemo na naši šoli) sva dolga leta tesno sodelovali pri reviji Otrok in knjiga, šest let sva jo celo skupaj urejali. Alenka je bila zelo razgledana in kultivirana gospa, pri svojem delu izjemno vestna ter natančna, spoštovala pa sem jo tudi zaradi njene neomajno pokončne moralne drže. Da sem z njo lahko tudi prijateljevala, sem doživljala kot privilegij. Kakšen je vaš pogled na pravljice, ki smo jih prebirali v otroštvu in mladinsko književnost nasploh? Pravljice in mladinska književnost imajo v našem življenju izjemno pomembno vlogo, saj nam pomagajo razumevati sebe, druge in svet, bogatijo našo domišljijo (brez katere človek ne more biti kreativen), besedni zaklad (s katerim lahko bolje izražamo tudi svoje misli, razpoloženja in občutke) in nas »učijo« mišljenja v prispodobah.

S katerimi priznanimi slovenskimi in morda celo tujimi avtorji ste sodelovali? V več kot štiridesetih letih svojega službovanja sem sodelovala z mnogimi slovenskimi avtorji mladinske in nemladinske literature, pa tudi z nekaj tujimi ustvarjalci. Med slednjimi gotovo najbolj poznate Astrid Lindgren, med slovenskimi ustvarjalci pa naj navedem samo tiste, ki sem jih pripeljala tudi na našo šolo ali v sodelovanju s Cezamom v Ruše: Tone Pavček, Drago Jančar, Andrej Brvar, Tone Partljič, Feri Lainšček, Vlado Žabot, Boris A. Novak, Erika Vouk, Metod Pevec, Vinko Möderdorfer, Dane Zajc, Saša Pavček, Milan Dekleva, Maja Vidmar, Polonca Kovač, Peter Svetina, Damjan Stepančič, Borut Gombač. Omeniti moram še glasbeno-literarni nastop univerzitetnega profesorja Igorja Sakside in raperja Roka Trkaja.

Kako to, da vam je mladinska književnost tako blizu oz. tako pomembna? Po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem si silno želela, da bi se zaposlila na »svoji« Drugi gimnaziji, pa takrat niso potrebovali prof. slovenščine. So pa v Mariborski knjižnici iskali vodjo službe za mlade bralce in tajnika uredništva revije Otrok in knjiga. O mladinski književnosti kot stroki nisem imela pojma, saj ji med študijem nismo posvečali prav nobene pozornosti, čeprav so jo ustvarjali tudi mnogi naši najbolj znani slovenski pesniki in pisatelji. V otroštvu sem sicer ogromno brala, a svoje poznavanje mladinske literature sem morala zelo nadgraditi, seveda tudi s strokovnimi razmišljanji o njej. To mi je pomenilo svojevrsten užitek tudi zaradi dejstva, da sem se kot mlada mamica tudi v domačem okolju ponovno srečevala s knjigami za otroke.

DELO OD DOMA

Ian Luka

Aleksander

Aleksander

Nika

Lana

Vprašanja pripravila: Zoya Zorko, 2ag

V novem življenjskem obdobju prof. Darki Tancer-Kajnih dijaki in sodelavci želimo veliko zdravja, osebne sreče ter še veliko zanimivih pogovorov z literati, kjer nas bo še naprej bogatila.

Sama ste urednica, imate morda kakšen nasvet za mlade urednike Habitusa? Zdi sem mi, da sem postala prava urednica šele, ko je urednikovanje postalo moj način življenja. To pomeni, da sem zmeraj in povsod - torej ne samo v službenem času - znala prisluhniti dragocenim ljudem in informacijam, ki bi jih bilo dobro predstaviti v reviji Otrok in knjiga. Če se je le dalo, sem se udeleževala najpomembnejših dogodkov na področju mladinske književnosti, čeprav je to marsikdaj pomenilo tudi precejšen napor. Zavedala sem se, da dobra revija lahko presega čas in prostor, v katerem nastaja, zato se mi je za »mojo« revijo zdelo potrebno in vredno maksimalno potruditi. Še zadnje vprašanje, ali boste pogrešali delo na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše? Korona in pouk na daljavo sta me kar nekako pripravila na upokojitev, saj v tem zadnjem šolskem letu skoraj nič ni bilo tako, kot je običajno. Predvidevam, da vsakodnevnega šolskega ritma, ki zahteva veliko delovne energije v šoli in potem še doma, ne bom pogrešala. Imam kar nekaj načrtov in želja, s katerimi si nameravam popestriti upokojensko življenje. Več časa bom končno imela tudi za svoje ostarele starše in oba vnuka, ob katerih spet odkrivam čudežnost sveta in življenja. Bom pa zmeraj vesela naključnih srečanj z bivšimi dijaki, ki me bodo prijazno ogovorili. Tudi če se njihovih imen in letnic šolanja ne bom spomnila.

Tekmovanje v znanju psihologije je potekalo "šele" drugo leto (glej ZOTKS). Po uvodnem lanskem letu, ko so dijaki tekmovali v znanju psihologije na temo čustva ...

... V letošnjem letu smo sodelovali z Društvom študentov medicine Maribor, ki je v okviru projekta Melita organiziralo predavanja kot priprave na tekmovanje. Naš bivši dijak Rok Podlesnik, sedaj študent medicine, je organiziral in izvedel nekaj priprav na državno tekmovanje ...

Poročilo o dosežkih naših dijakov na tekmovanju iz biologije in na ekokvizu.

Poročilo o dosežkih naših dijakov na tekmovanju iz logike in Matematičnem kenguruju ...

V šolskem letu 2020/2021 smo kljub posebnim razmeram izpeljali Cankarjevo tekmovanje.Dijaki naše šole so bili na tekmovanju za Cankarjevo priznanje zelo uspešni ...

... FACT – Fighting Alternative Facts with Critical Thinking Covid-19 nas ni ustavil. Projekt »Kritično do alternativnih dejstev« izvajamo tudi v spremenjenih okoliščinah, saj želimo doseči čim več ciljev, zastavljenih pri načrtovanju projekta ...

... V šolskem letu 2020/2021 se je projekt Simbioza šola razširil v projekt Simbioza skupnost. Kljub epidemiji in dolgemu poučevanju od doma, na daljavo, smo tudi v tem šolskem letu uspeli izpeljati ta projekt ...

... V okviru Ekošole in Zdrave šole smo si v začetku šolskega leta zadali lepo število projektov, katere smo, kljub epidemiji, v večini tudi uspešno izpeljali ... Interes po sodelovanju so pokazali tudi dijaki, ki so pripravili raznolike izdelke (kvize, plakate, infografike) ...

... Vključevali smo se v vseh devet razprav Če bi jaz odločal bi... , kjer smo zapisali in kasneje tudi predstavili naše predloge ... Naše predloge smo preko videoklica predstavili evropskim poslancem ...

DOSEŽKI

PROJEKTI

Klavdija Podlesnik, prof.

V šolskem letu 2020/2021 je delo v dijaškem domu potekalo nekoliko drugače. V mesecu septembru 2021 smo sprejeli novince in komaj smo jih pričeli uvajati v naš način življenja, smo morali zapustiti dijaški dom in delati od doma. Delo na daljavo je bilo drugačno, nekoliko drugače kot pouk na daljavo. Vzgojitelji so sodelovali s svojimi vzgojnimi skupinami preko različnih medijev, sestanke vzgojnih skupin in vzgojne ure smo opravljali kar preko videokonferenc, učili in pogovarjali smo se na daljavo. Veliko je bilo vzpodbud, tolažbe, lepih besed, pomoči, upanja, da se kmalu spet vidimo… In res, prišla je pomlad, mi pa smo bili spet skupaj. Vse je potekalo v živo, dijaški dom je ponovno zaživel, ni bilo več tišine, po dijaškem domu se je ponovno razlegal smeh, glasba, življenje naših dijakov… In spet je bilo super… Samo, da smo bili skupaj… Učenje, druženje po predpisih, šport, igra na prostem… Skratka uživali smo ob ponovnem življenju v dijaškem domu…

DIJAŠKI DOM NA DALJAVO IN V RUŠAH

Sanja

SLOVENŠČINA

SLOVENŠČINA

SLOVENŠČINA

SLOVENŠČINA

... Bolezni so ena največjih groženj človeštvu. Bolezen se lahko iz parih primerov pretvori v epidemijo ali celo pandemijo, zato so v preteklosti cela mesta postajale grobnice. Takrat so bolezni veljale za kazni bogov ...

... Prva zapisana pandemija kuge, Justinijanova kuga, se je pojavila v Konstantinoplu leta 541. Ubila naj bi tudi do 10.000 prebivalcev mesta dnevno ...

In der 4.a Klasse haben wir uns mit dem Thema Vielfalt im Gedicht von Nasrin Siege beschäftigt. Die Schüler haben dann ähnliche Gedichte geschrieben.

NEMŠČINAZGODOVINA

SLOVENŠČINA

Od tropskega deževnega gozda so odvisna številna ljudstva (različna plemena, nomadi, Pigmejci v Afriki, amazonski Indijanci v Južni Ameriki) ...

Sestre Dionne so prve petorke, ki so preživele otroštvo ...

Festival balonov so 27. septembra 1986 organizirali v Clevelandu (ZDA). Prvotno so imeli namen izpustiti dva milijona balonov, ...

Čarovništvo je način predstavljanja sveta in nevidnih sil, ki ga oživljajo, ter izvira iz želje po nadzorovanju nadnaravnih sil.

Raziskave odkrivajo zanimive lastnosti zeliščnih zdravil, ki bi lahko pripeljale do velikih prebojev v prizadevanjih za premagovanje svetovnih zdravstvenih težav. Farmacevtska podjetja del svojega proračuna namenijo v takšne raziskave, saj so po tej poti razvila že veliko zdravil. Aspirin npr. je umetna sestavina, ki temelji na salicilni kislini, ki jo vsebujejo brestovolistni oslad in druga zelišča.

... Zdravilne rastline so že iz pradavnine del človekovega naravnega okolja, od nekdaj mu služijo za prehrano ter premagovanje bolezni in težav. Zdravilne rastline in njihovi pripravki so najstarejša oblika zdravljenja najrazličnejših bolezni, še danes so dvema tretjinama človeštva zdravilne rastline glavna pomoč pri zdravljenju. Tudi številna sodobna zdravila neposredno ali v delno spremenjeni obliki izvirajo iz rastlin ...

ZANIMIVOSTI

ZDRAVILNE RASTLINE

Sara

Telečja pečenka je novela Josipa Jurčiča, ki spremlja in predstavlja življenje, muko in želje nekdanjega oficirja, starega Bitiča ...

GREŠ TUDI TI?

Živa Antonič, 2akt Mentorica: Karmen Peršak, prof.

Sedaj le nekaj še rešeno ni, a zraven greš tudi ti, torej preko trnja do zvezd?

Vsak je v teh časih izgubil koga – mogoče celo sebe. Vsak si želi, da bi vse bilo, kot je včasih bilo. Vsak želi svoje niti življenja imet spet v rokah. Vsak želi nazaj svobodo, ki nam je obljubljena bila ob rojstvu. In vem, da dobili jo bomo, pa če potrebno bo v boj stopiti, o, brez skrbi, saj se mamo za veliko stvari boriti.

Ampak kako naj še vedno zaživim, ko pa sem ostala brez pravih stikov z ljudmi, ki bi mogoče ravno tisti pravi bili, in ostali za vedno bi. Kako naj brezskrbno živim, ko pa vem, da ukraden mi je trenutek do ljubezni na prvi dotik bil, saj sedaj ko vrnili smo se, on se le izogiba temu, kaj lahko bi bilo.

Ta bolezen, ki na začetku napadala je le telo, sedaj zajeda se nam v dušo. Zapirajo nas v lasten dom – a je sploh še to? – nam govorijo, kako naj stojimo in se še vedno smejimo; naj še, tako kot smo vedno, tako kot smo, norimo. Ampak kako?

Komaj smo prav začeli živet, noret in se resnično fajn imet. Komaj smo prav vdihnili, kaj pomeni živet, kot da bi po dolgem času dobili to, kar nas nasitilo bo; vendar nič ne traja večno, in tako je tudi bilo.

LITERATURA

Zoya

Živa Antonič, 2. akt

Verse Your eyes are just like a deep and cold Atlantic. If you stare too long you will drown in them like you would drown in the sea. The gravity will pull you down until you reach the ground, and even then, you’ll stare up and think: “O, how beautiful the sea is!” I know I’m not the only one that got lost in this blue sky, but now I’m falling without wings to fly. I’m just waiting till my back hits the ground. And that would be the end of old times and start of brand new once. Pre-chorus But this time it’s harder than it used to be ...

ATLANTIC

Katarina

ŠPORT

Prvenstvo se bo odvijalo na enajstih prizoriščih v enajstih državah (Azerbajdžan, Danska, Anglija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Romunija, Rusija, Škotska, Španija), na tekmovanje pa se je uvrstilo 24 držav. Finale se bo odvijalo 11.7. 2021 na stadionu Wembley v Londonu ...

Tekma finala lige prvakov je potekala 29.5. 2021 v Portu, kjer sta se pomerili moštvi Chelsea in Manchester City ...

Aleksander Čeferin (rojen 13. oktobra 1967) je slovenski odvetnik in nogometni administrator. Med letoma 2011 in 2016 je bil predsednik Nogometne zveze Slovenije. Od 14. septembra 2016 je predsednik UEFE ...

Gresta prašič in pes po cesti, pa začne deževati. Reče prašič : “Pasje vreme” Pa reče pes: “Ja, svinjsko lije”

ŠPORT

RAZVEDRILO

O LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU

Lana Kovač, 2ag

V drugem letniku smo bili večino leta doma. Šolanje na daljavo je bilo veliko težje in veliko bolj stresno, kot pa bi bilo v šoli. Veliko več je bilo dela in nalog, težje se je bilo učiti in več snovi smo morali predelati sami. Upam, da bomo naslednje leto ves čas v šoli, saj nimam pojma, kaj se je to leto dogajalo.

Vanesa Kovač, 2ag

Življenje ne teče vedno po reki, ki ne bi imela meandrov in preprek. Tok je bil letos predvsem poln vrtincev in sunkov, ki so nam povzročali težave v soli, doma, predvsem pa so v nas spremenili razmišljanje in osebnost. Počutili smo se zaprte, prostorsko, fizično omejene. Imeli smo čas, da odkrijemo svoje skrite talente in razmislimo o prihodnosti. Hkrati pa smo bili ujeti v premišljevanju o preteklosti in kaj vse nas je popeljalo do življenja, ki ga sedaj živimo.

MALO MEŠANO

4AFT

4AFT SE PREDSTAVI

V prvi letnik smo stopili malce prestrašeni, a kljub temu željni znanja in sklepanja novih, morda večnih, prijateljstev. Nismo pričakovali, da bomo naslednja leta tako prikrajšani. Polovico tretjega in četrtega letnika smo preživeli doma za računalnikom. Letos, šele marca, smo se vrnili nazaj v šolo brez motivacije za učenje. V tretjem letniku so nekateri dijaki opravljali prakso, v četrtem pa niti te možnosti nismo. Odpovedan je bil maturantski izlet, na katerega smo dijaki nestrpno čakali, in maturantski ples.Lahko bi imeli veliko spominov, ki pa jih nismo imeli možnosti ustvariti.

Zoya

Hvala za vašo pozornost.

Gimnazija in srednjakemijska šola RušeŠolska ulica 162342 Rušetel: 02 63 00 818spletna stran: http://www.gimnazija-ruse.sie- pošta: info@gi mnazija-ruse.si

Title 1