Want to make creations as awesome as this one?

Šolski spletni časopis.

More creations to inspire you

Transcript

Glasilo Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše

2021

Uredniški odbor: 2.agMentorica: Tatjana Štok-Plej, prof.Predlog naslovnice: Brina Volmajer

Pismo

Zgodovina, ...

Farmacija, ...

Voloshjina InessaAnatolievna

dr. Matjaž Perc

Spomenka Tkalec

Tilka Kumprej

Priloga: MATEMATIČNI HABITUS

hábitus -a m (ȃ) knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture ♦ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa

Uvodnik

Zaključek

Projekti

Umetnost

Slovenščina, ...

Aktualno

Intervju

Zanimivosti, razno, ...

Dijaški dom

Geografija

Podvig

uvodnik

uvodnik

PROJEKT PODVIG 2020/21 V NAŠI ŠOLI

Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše je vključena v projekt »Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah«, ki poteka od 2018 do 2022 (Več o namenih in ciljih projekta ter o partnerjih na nacionalnem nivoju na spletni strani šole.).Ker imamo status implementacijske šole B, bomo v naslednjih dveh šolskih letih (2020/2021, 2021/2022) izvajali in dopolnjevali znotraj projekta dogovorjene aktivnosti. V projekt je formalno vključenih osem učiteljic različnih predmetov, kar omogoča dijakom vseh letnikov aktivno sodelovanje: Petra Marinič, Karmen Puconja, Ema Ramot, Branka Ribič Hederih, Tina Šljivar, Tatjana Štok-Plej, Jelena Tement Žnidarič, Metka Volmajer.V projekt so vključeni vsi dijakinje in dijaki gimnazijskega programa. V šolskem letu 2020/21 se osredotočamo v izdelovanje nove podobe šolskega glasila, v preoblikovano sodelovanje v projektu Erasmus+, v razvijanje kreativnega mišljenja, kritičnega mišljenja, v razvijanja močnih področij tako pri kreiranju nalog kot pri predstavitvah.Vse naloge in dejavnosti izpostavljajo razvijanje treh podjetnostnih kompetenc - odkrivanje priložnosti, sodelovanje ter samozavedanje in samoučinkovitost. V izvajanje določenih nalog v projektu smo vključili tudi zunanje sodelavce. Uspešno sodelujemo z lokalno skupnostjo in okoliškimi občinami. Ker so aktivnosti načrtovane za celotno šolsko leto, bomo o rezultatih izčrpneje poročali v drugi številki šolskega glasila. Na polovici šolskega leta smo ugotovili, da se v nekaterih dejavnostih in izdelkih kaže spretno izkoriščanje trenutnega izziva, ki ga ponuja šolanje na daljavo. Tudi v tem šolskem glasilu so določeni prispevki rezultat sodelovanja v projektu. Vodja šolskega projektnega tima: dr. Branka Ribič Hederih

ŽELIVA SE VRNITI V ŠOLO…

Drage bralke in bralci, škoda bi bilo, da bi se dogodki, intervjuji in članki v tem času izgubili. Zato je pred vami prva številka spletnega časopisa Habitus po skoraj dveh letih. Skupaj s časopisom se vam predstavlja tudi nova skupina urednikov, mentorjev in piscev. To so ljudje, ki jim kljub stresnemu in napornemu delu na daljavo ni zmanjkalo časa in motivacije za dodatno, zanimivo delo. Habitus je izhajal pod vodstvom upokojene prof. Tilke Kumprej, s katero imamo v nadaljevanju tudi intervju. V njene čevlje so stopile profesorice Tatjana Štok-Plej, Metka Voljmajer in Romana Jerkovič. Odgovornost za pisanje in urejanje časopisa pa je padla na pleča gimnazijcev drugega letnika, na čelu z glavnima urednikoma Zoyo Zorko in Ožbejem Očkom, saj letošnji Habitus izdajamo tudi v okviru projekta Podjetnost v gimnaziji – PODVIG. Seveda pa so pri prispevkih za časopis sodelovali tudi drugi dijaki in profesorji naše šole. Časopis je pisan, saj vsebuje intervjuje, članke z različnih področij ter umetnostne prispevke. Popestrili smo ga s slikovnimi in video vsebinami. Številka je zelo aktualna, saj se v njej zrcali trenutna situacija. Habitus je izdan v spletni obliki, saj smo se vsi dijaki in učenci v Sloveniji znašli v popolnoma novi situaciji – ŠOLANJE NA DALJAVO. Globoko je poseglo v naša življenja, do česar sva urednika zelo kritična. Kritična sva predvsem do ravnanja vlade. Meniva, da sta vlada in ministrstvo v času korona krize za izboljšanje situacije v šolstvu naredila premalo. Poslušamo samo prazne obljube o vračanju v šolske klopi, bojiva pa se, da se za 1., 2. in 3. letnike to ne bo zgodilo prav kmalu. Sama se želiva vrniti v šolo čimprej, saj se nama stanje včasih zdi že nevzdržno. Najbolj pogrešava druženje v živo, stik s profesorji, svobodno gibanje in šolske malice.Odgovorna urednika Zoya Zorko in Ožbej Očko, 2. aG

Title 1

Večino časa sem bila tudi razredničarka, največ v programu gimnazije, eno generacijo v farmacevtskem oddelku in tudi v programu maturitetnega tečaja, ki ga je naša šola izvajala več let zapored. Začetna leta so bila dokaj naporna predvsem zaradi dejstva, ker se je v gimnazijo vpisalo veliko dijakov, ki jim je bil ta program prezahteven ali pa so se vpisali, ker niso vedeli, katero srednjo šolo izbrati, marsikateri pa se je vpisal zgolj zaradi ambicij svojih staršev. Precej se jih je po slabih dosežkih prepisalo, kar nekaj jih je kak letnik ponavljalo. Velikokrat sem imela občutek, da večino dela v razredu namenjam za delo z najmanj motiviranimi, s tistimi, ki so se »trudili«, da bi od pouka odnesli čim manj in posledično je zmanjkalo časa za tiste, ki so želeli in zmogli več, ampak ti so hitro ugotovili, da z zelo malo truda dosežejo znanje, potrebno za dvojko ali trojko. Bile pa so tudi izjeme. V nekaterih oddelkih je bilo za moj predmet več zanimanja in pripravljenosti za delo v razredu.Moje načelo pri poučevanju je namreč bilo, da se mora dijak večino snovi naučiti v šoli, le za zelo dobre ocene je potrebno še malo delati tudi doma. Velikokrat sem imela občutek, da so boljši odnos do predmeta imeli dijaki kemijske in farmacevtske smeri, morda tudi zato, ker je poklicna matura iz slovenščine manj zahtevna kot splošna matura. Najbolj so mi v spominu ostali dijaki prve generacije gimnazijcev. Bili so prvi in prvih ne pozabiš zlepa. In tudi zadnjih ne. Dijaki so mi večkrat rekli, da imajo raje književnost kot jezikovne ure, meni sta bila pa oba dela predmeta enako blizu, a je književnost zaradi zgodb v knjigah in zanimivih življenjepisov pisateljev verjetno za dijake že sama po sebi bolj zanimiva. Zlasti so mi v lepem spominu ostali dijaki, ki so tekmovali za Cankarjevo priznanje in z njihovimi dosežki smo se vsako leto lahko pohvalili. Že takoj prvo leto poučevanja sem nekaj dijakov nagovorila za sodelovanje pri šolskem glasilu. Spomnim se celo, da se je v prvih letih kar nekaj dijakov prvih letnikov prijavilo za sodelovanje, saj so nekateri med njimi sodelovali pri šolskem časopisu v osnovni šoli.

Profesorica Tilka Kumprej je na naši šoli poučevala slovenščino celih 26 let. Ves čas je bila tudi izjemno uspešna mentorica šolskega časopisa Habitus. Zato smo jo poprosili, da strne svoje spomine na ta plodna leta.

Na gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše sem delala vse od ustanovitve gimnazije leta 1993. Celih 26 let. Kar je dolga doba, veliko več kot polovica moje službene poti. Poučevala sem slovenščino, in sicer v vseh programih, v katerih se na tej šoli dijaki izobražujejo še danes. V začetnih letih sem imela več gimnazijskih razredov, saj je bil vsaj prvo desetletje vpis v gimnazijo veliko številčnejši. V enem izmed šolskih let smo v prvi letnik vpisali celo pet oddelkov. Ko se je število gimnazij v regiji povečalo, se je vpis zmanjševal. Pa tudi sicer je nekoliko upadel interes za splošne gimnazije.

O Habitisu in šestindvajsetletnem poučevanju s Tilko Kumprej

PRVIH NE POZABIŠ ZLEPA. IN TUDI ZADNJIH NE.

intervju

intervju

Title 1

Večino časa sem bila tudi razredničarka, največ v programu gimnazije, eno generacijo v farmacevtskem oddelku in tudi v programu maturitetnega tečaja, ki ga je naša šola izvajala več let zapored. Začetna leta so bila dokaj naporna predvsem zaradi dejstva, ker se je v gimnazijo vpisalo veliko dijakov, ki jim je bil ta program prezahteven ali pa so se vpisali, ker niso vedeli, katero srednjo šolo izbrati, marsikateri pa se je vpisal zgolj zaradi ambicij svojih staršev. Precej se jih je po slabih dosežkih prepisalo, kar nekaj jih je kak letnik ponavljalo. Velikokrat sem imela občutek, da večino dela v razredu namenjam za delo z najmanj motiviranimi, s tistimi, ki so se »trudili«, da bi od pouka odnesli čim manj in posledično je zmanjkalo časa za tiste, ki so želeli in zmogli več, ampak ti so hitro ugotovili, da z zelo malo truda dosežejo znanje, potrebno za dvojko ali trojko. Bile pa so tudi izjeme. V nekaterih oddelkih je bilo za moj predmet več zanimanja in pripravljenosti za delo v razredu.Moje načelo pri poučevanju je namreč bilo, da se mora dijak večino snovi naučiti v šoli, le za zelo dobre ocene je potrebno še malo delati tudi doma. Velikokrat sem imela občutek, da so boljši odnos do predmeta imeli dijaki kemijske in farmacevtske smeri, morda tudi zato, ker je poklicna matura iz slovenščine manj zahtevna kot splošna matura. Najbolj so mi v spominu ostali dijaki prve generacije gimnazijcev. Bili so prvi in prvih ne pozabiš zlepa. In tudi zadnjih ne. Dijaki so mi večkrat rekli, da imajo raje književnost kot jezikovne ure, meni sta bila pa oba dela predmeta enako blizu, a je književnost zaradi zgodb v knjigah in zanimivih življenjepisov pisateljev verjetno za dijake že sama po sebi bolj zanimiva. Zlasti so mi v lepem spominu ostali dijaki, ki so tekmovali za Cankarjevo priznanje in z njihovimi dosežki smo se vsako leto lahko pohvalili. Že takoj prvo leto poučevanja sem nekaj dijakov nagovorila za sodelovanje pri šolskem glasilu. Spomnim se celo, da se je v prvih letih kar nekaj dijakov prvih letnikov prijavilo za sodelovanje, saj so nekateri med njimi sodelovali pri šolskem časopisu v osnovni šoli.

Profesorica Tilka Kumprej je na naši šoli poučevala slovenščino celih 26 let. Ves čas je bila tudi izjemno uspešna mentorica šolskega časopisa Habitus. Zato smo jo poprosili, da strne svoje spomine na ta plodna leta.

Na gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše sem delala vse od ustanovitve gimnazije leta 1993. Celih 26 let. Kar je dolga doba, veliko več kot polovica moje službene poti. Poučevala sem slovenščino, in sicer v vseh programih, v katerih se na tej šoli dijaki izobražujejo še danes. V začetnih letih sem imela več gimnazijskih razredov, saj je bil vsaj prvo desetletje vpis v gimnazijo veliko številčnejši. V enem izmed šolskih let smo v prvi letnik vpisali celo pet oddelkov. Ko se je število gimnazij v regiji povečalo, se je vpis zmanjševal. Pa tudi sicer je nekoliko upadel interes za splošne gimnazije.

O Habitisu in šestindvajsetletnem poučevanju s Tilko Kumprej

PRVIH NE POZABIŠ ZLEPA. IN TUDI ZADNJIH NE.

intervju

intervju

Title 1

Profesorici sem postavila nekaj vprašanj o trenutno najaktualnejši temi – koronavirusu, na katere je odgovorila zelo profesionalno, a hkrati dovolj preprosto, da lahko bistvo razumejo tudi tisti, ki na tem področju nimajo toliko predznanja. Upam, da bodo njeni odgovori v pomoč pri razumevanju trenutne situacije.

O koronavirusu (SARS-CoV-2) in cepljenju s profesorico Spomenko Tkalec

VEDETI MORAMO, DA VIRUS NI NE LEVO IN NE DESNO POLITIČNO USMERJEN

Torej bi nekako preprosto rekli, da Habitus govori o dijakih in delu naše šole, kakršno pač je v svojem bistvu. V vsakem Habitusu smo skušali predstaviti uspešne dijake, najdijake in razrede, uspešne športnike in kulturnike, pisali o dosežkih na raziskovalnem področju, tekmovanjih, poročali o šolskih prireditvah, predstavili katerega od dijakom bolj zanimivih profesorjev, pisali o izletih pa tudi o širšem aktualnem dogajanju na šoli in izven nje.

In kaj pomeni beseda habitus.V SSKJ piše naslednje: Habitus -a m (ȃ) knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture

Tako da je teh 35 Habitusov tudi svojevrstna kronika življenja šole v teh letih. Vsako leto smo na začetku izbrali uredniški odbor, vendar je bilo potrebno veliko moje spodbude (in včasih tudi razrednikov in drugih profesorjev), da smo uspeli zbrati dovolj gradiva za dve ali vsaj eno številko v šolskem letu. Kolegi v zbornici so mi kot mentorici Habitusa veliko pomagali, spodbujali so dijake, naj pišejo, tudi nekateri profesorji so kaj napisali, zlasti o odmevnejših projektih, nekateri tudi potopise s svojih potovanj. Da bi posebej izpostavila kakšen članek, se zdaj ne morem spomniti. Je pa zanimivo prebrati kakšnega iz bolj oddaljenega leta, saj se ob tem spomnim avtorja ali avtorice in včasih tudi dogodka, o katerem piše. Vprašanja je zastavila Zoya Zorko, 2ag

V prvi generaciji gimnazijcev smo izdali nekaj številk glasila pod imenom Ciproš (po znani pesmi ruškega pesnika Janka Glazerja), potem pa na pobudo dijakov K4 (po alternativnem klubu v Ljubljani). Ideje nekaterih dijakov so bile ambiciozne, na primer, da bo časopis izšel vsak mesec, ampak ko je prišel čas za realizacijo, je pri marsikom želja uplahnila. Ideja za Habitus je nastala, mislim da nekje v letu 1998, ko so v uredniškem odboru sodelovala 4 precej zagreta dekleta. V času njihovega šolanja je izšlo tudi največ številk, nekajkrat tudi po tri na leto. Za ime smo razpisali tudi natečaj in tako prišli do naziva Habitus. Če se prav spomnim, ga je predlagala dijakinja Nadja Kogal. In to ime se je obdržalo. V nekaj manj kot dvajsetih letih smo ustvarili okrog 35 številk. Zadnja leta je postajal vedno bolj publikacija, s katero se je šola predstavila na informativnem dnevu za osnovnošolce. Zelo obsežen Habitus ni bil. Običajno smo zbrali člankov za kakšnih 30 strani, včasih še manj, ampak to je bilo odvisno tudi od formata oziroma oblikovanja. Večino izdanih številk smo nazadnje zvezali v nekakšen zbornik, ki si ga lahko ogledate v šolski knjižnici.

intervju

intervju

Title 1

To težko razumem. Nekateri ljudje pač nočejo verjeti znanosti. Bolj jih prepričajo razne šarlatanske razlage, ki se množično širijo predvsem po družbenih omrežjih. Pa to ne velja samo za koronavirus.Zadnje čase je obveščanje javnosti prevzela politika in ne več zdravstvena stroka, kaj menite o tem. Ali menite, da to vpliva na zaupanje ljudi in posledično v spoštovanje in upoštevanje ukrepov? Vedeti moramo, da virus ni ne levo in ne desno politično usmerjen. In obveščanje javnosti bi moralo biti izključno strokovno, brez politične usmerjenosti. Kakšni se vam zdijo ukrepi glede preprečevanje okužbe z novim virusom? Se vam zdijo primerni, bi morali biti bolj strogi, manj strogi? Predvsem je potrebno strokovno priporočene ukrepe dosledno spoštovati. Seveda pa imajo različne skupine svoje interese in potem vsak vleče na svojo stran, vlada pa zaostruje na eni strani, oz. popušča na drugi. Posledica tega je, da so nekateri ukrepi nelogični in zato ljudje izgubljajo zaupanje, se ukrepov bolj ali manj ne držijo in smo tam, kjer smo. Glede na to, da ste profesorica, se je tudi vam življenje postavilo na glavo, od doma delate praktično že skoraj eno leto. Se vam zdi primerno, da so šolske ustanove tako dolgo zaprte, druge dejavnosti pa se občasno sproščajo (npr. fitnesi)? Na to vprašanje sem delno odgovorila že v prejšnjem odgovoru. Ni prav, da so se šole zaprle pred gostinskimi lokali, ne zdi se mi logično, da se fitnesi in še marsikaj odpira prej … Veliko je vprašanj in nejasnosti. Ko smo že pri šolanju na daljavo, kako vi gledate na to. So dijaki enako delovni kot v šoli ali opažate, da zaostajajo s šolskim delom? Je njihovo znanje primerljivo s tistim, ki ga pridobijo v šoli?Na začetku pouka na daljavo smo pri dijakih opazili veliko motiviranost, ki pa se s časom zmanjšuje.

Kakšno je vaše mnenje glede obnašanja ljudi v zvezi z novim koronavirusom v prvem valu (spomladi) in zdaj v drugem valu (jeseni)? Se je obnašanje ljudi spremenilo, so se v prvem valu bolj držali omejitev?Spomladi smo se vsi prestrašili pretresljivih posnetkov o številnih umrlih za posledicami okužb s koronavirusom v Italiji. Takrat smo precej striktno upoštevali priporočila o preprečevanju širjenja virusa in posledično se je epidemija uspešno ustavila. Odnesli smo jo relativno blago. Mislim, da nas je prav to opogumilo in virus smo začeli pojmovati kot »blažji – gripi podoben«. Ljudje so bili vedno bolj pogumni, niso upoštevali zaščitnih ukrepov, zatekali so se k »teorijam zarote« ipd. Sledile so posledice – znašli smo se na samem evropskem vrhu po številu okuženih in umrlih. In še vedno nismo bili tako prestrašeni kot spomladi.Ste bili mogoče že okuženi z novim koronavirusom, je bil kdo od vaših bližnjih? Imate kakšne izkušnje z virusom?Ne, z virusom nisem bila okužena (trkam po lesu…), prav tako ni bil okužen nihče iz naše ožje družine.Mnogo ljudi ne verjame v obstoj virusa, zakaj mislite, da je temu tako?

Spomenka Tkalec je po poklicu profesorica kemije in biologije. Na GSKŠ Ruše poučuje več predmetov: zdravstveno vzgojo, mikrobiologijo z epidemiologijo, anatomijo in fiziologijo, humano genetiko in rastlinske droge – praktični pouk. Ima ogromno znanja, ki ga z največjim veseljem predaja na nas, dijake. Od nje sem se v dveh letih ogromno naučila.

intervju

intervju

Title 1

Vsekakor morajo o cepivu in učinkih cepiva ljudi poučiti strokovnjaki – mikrobiologi in epidemiologi, farmacevti..., seveda na preprost in razumljiv način. Tudi učitelji moramo na tem področju opraviti svoj delež.«Po svetu se odkriva nov sev virusa, ki po celem svetu seje nov strah. Bi lahko na kratko opisali, kaj sev virusa sploh je in kaj za ljudi pomeni? V naravi potekajo številne mutacije, tako pri rastlinah, živalih, ljudeh in seveda tudi pri mikrobih – bakterijah in virusih. Mutacije so spremembe dednega materiala organizmov - DNA ali RNA in posledično spremenjene lastnosti živih bitij. In tako so se zgodile in se najverjetneje še bodo tudi mutacije na covid-19 virusu, nastale so razne »variante« virusov, ki jih imenujemo SEVI. Znanstvene raziskave kažejo, da dosedanje mutacije niso bistveno spremenile lastnosti covid virusa. Še najbolj se omenja britanski sev COVID-19 B117, ki se hitro širi. Če bi se lastnosti virusa bistveno spremenile, pa verjamem, da bi s hitro metodo izdelali cepivo, ki bi bilo prilagojeno novemu sevu. In še za konec, če bi imeli možnost nagovoriti prebivalce Slovenije ali pa tudi ljudi širom sveta, kaj bi bilo vaše sporočilo glede te »dobe koronavirusa«, kaj bi jim priporočili, odsvetovali… Česa si sami najbolj želite, ko bo konec vsega tega? Vsekakor bi priporočila cepljenje, ko bo to možno. Do takrat pa se moramo zavedati, da nismo individualna bitja, da smo del skupnosti in da moramo čuvati sebe in s tem drug drugega, predvsem pa najranljivejše. Ko bo to moreče obdobje minilo, si želim, da bi zopet zaživeli veselo, radostno, bogato, plemenito življenje brez strahov, bolezni in omejevanj. Upam, da bomo ohranili zavedanje, da nismo absolutni vladarji tega sveta, da lahko naše ravnovesje porušijo najmanjši, nanometerski virusi. In da bomo prav zaradi tega ohranili spoštljiv odnos do narave in predvsem do soljudi. Če kdaj, se je prav v tej epidemiji pokazalo, kako zelo smo ranljivi.Vprašanja je zastavila Živa Rituper, 2.aFT

Nekateri dijaki dobro delajo: so prisotnih na videokonferencah, opravljajo naloge, pridobivajo lepe ocene. Nekateri pa so za delo nemotivirani in učitelji zaradi oddaljenosti na njih težje vplivamo. Tudi pouk na daljavo nikakor ni enak tistemu v živo, ni osebnega stika, ni hitre izmenjave mnenj, dodatnega pojasnjevanja nerazumljivih vsebin, ni smeha, pa tudi pozitivno učinkovitega grajanja, ni, ni, ni…. Bojim se, da je delež usvojenih znanj manjši.Ob prihodu cepiva v javno uporabo mnogo ljudi misli, da bo cepivo rešilo vse težave, ki jih predstavlja novi virus, kaj pravite vi na to? Je cepivo edina stvar, ki jo še potrebujemo, lahko pozabimo na vse ukrepe, če se cepimo?Vsekakor je cepivo zelo pomembno, da se razširjenost bolezni zmanjša oz. se epidemija ustavi. Ker pa bo do učinkovite precepljenosti človeštva preteklo še kar nekaj časa, bomo še morali upoštevati ukrepe, npr. nošenje mask, razkuževanje, osebna distanca…Običajno traja nekaj let, da ustvarijo novo cepivo in opravijo vse teste, cepivo proti Covidu-19 pa je nastalo v nekaj mesecih in je že v uporabi. Je po vašem mnenju cepivo varno in učinkovito, kljub temu da je bilo ustvarjeno v tako kratkem času? Ali zaupate proizvajalcem cepiva, se boste dali cepiti, ko bo možno?S pomočjo genskega inženiringa je možno sintetizirati molekule DNA in RNA že več let. In prav to znanje so znanstveniki uporabili za izdelavo cepiva proti covid-19. Cepivo vsebuje virusno mRNA z informacijo za sintezo virusnega »S« proteina, ki se po cepljenju sintetizira na ribosomih v naših celicah. Protein nato sproži imunski odziv – tvorbo protiteles. Metodologija izdelave cepiva z mRNA je veliko hitrejša, kot če bi izdelali klasično cepivo z virusnimi antigeni – proteini. Cepivu popolnoma zaupam in se bom dala cepiti TAKOJ, KO BO TO MOŽNO.Bi bilo v Sloveniji stanje v povezavi s koronavirusom drugačno, če bi javnost poučili o virusu, njegovem delovanju, razmnoževanju, o nevarnostih, ki jih predstavlja, o načinih preprečevanja okužbe in zakaj je to tako pomembno? Kdo bi po vašem mnenju moral to storiti, politiki ali zdravstvena stroka, ki ima ogromno znanja o tem?

intervju

intervju

Title 1

We went to the museums, the excursions to Maribor. For the second time we went to Slovenia in 2014 also by our car to enjoy clean Slovenian air and warm water of the Adriatic sea. We visited Koper, its port. And the most beautiful cave in Europe - Postojnska jama, which make a lasting impression on us with its grandiose scale and magnificence, its intriguing history.We saw Bled. In Maribor we saw World’s Oldest Vine, Vinag Wine Cellar, Maribor Synagogue, Glavni Trg Square with its Plague Column and City Hall – Rotovž, went through the oldest bridge above river Drava, walked in Pohorje and Rogla Pohorje, went by modern the aerial ropeway … And many - many sightseeings. It was strange for us – moving in the streets of the old part of towns and cities only by foot or by bicycle, there were no practically flowers and trees in the streets, only on the windows, but there was captivating smell …As for food, of course, we tasted potica, kranjska klobasa, Gibanica, čevapčiči, njoki, struklji, Alpine honey and Slovenian ice-crem… They are very tasty, startlingly! Why did you decide to become a professor of English? Was it hard to become a professor? I didn’t want to be a teacher or professor. There was a choice before me: a doctor or a translator. I liked foreign languages from my childhood. And I liked medicine, treated people... Because my mother was a doctor … I liked to read prescription on Latin and to write them. And I wanted to become a military translator. But my parents didn’t want to see their daughter in this status. So, my parents and fate have decreed … It was easy for me to enter the pedagogical institute, I had the excellent certificate and good knowledge …To become a real pedagogue one needs the whole life … How many years have you been a professor? As a professor I worked 30 years, but only in the institutes and universities.

As we already know you have been in Slovenia. I wonder how was it and what was the most interesting thing? Did you try any new food?Yes, I have been to Slovenia with my family twice. For the first time I was invited by Europhras (European Society of Phraseology) to participate in the conference of this association with my report. The conference was held in Maribor. It was in 2012, when Maribor had the status of European cultural centre. We went to your country by our own car through European countries. It was the first acquaintance for us with Slovenian people, nature and culture. Watching all these kind, happy, nice and a little native faces, it felt amazing. Hearing beautiful and a very melodious language … So similar to the Russian … You know that Slovenian and Russian languages refer to the Slavic languages. We were struck by beauty of nature, gracefulness of Alps, sophistication of Slovenian culture, kindness of Slovenian people. In the same year we had a rest on the Adriatic shore in Izola, that little quite town with its bay for chic yacht. There we heard the Russian songs like “Katyusha” and other Russian and Slovenian national songs from a pleasure boat. It was amazing! We visited Piran with its narrow streets and compact houses, mirror-like Tartini square and the famous Venetian house, with its long interesting history, we went upstairs the Cathedral of St. George and to the top of Piran town wall on the ancient wood stairs, walked on the streets of Portoroz.

Pogovor z rusko profesorico Voloshjino Inesso Anatolievno o Sloveniji in še o čem

HEARING BEAUTIFUL AND A VERY MELODIOUS LANGUAGE … SO SIMILAR TO THE RUSSIAN …

intervju

intervju

Title 1

6. High Expectations .Setting high expectation involves requiring students to put in maximum effort during their lessons. HIgh expectations do not mean expecting all students to meet a certain standard. Rather, it means expecting each student to try to beat their own personal best.7. Unconditional Positive RegardUnconditional positive regard involves teachers to consistently and unconditionally view students as capable and competent. When students make mistakes, fail, or misbehave, it is the teacher’s role to continue to let students know that they believe in the student and their abilities.8. Modelled Teaching.Modelled teaching is an instructional strategy that involves the teacher ‘showing’ students how to do a task. The teacher shows the task while also breaking it down into small steps. This helps students to see how to complete the task.9. Direct Instruction.Direct instruction (also known as explicit teaching) is a teacher-centered approach that involves the teacher using simple straightforward language to explain concepts to students. 10. Repetition (Rote Learning).Repetition involves giving students time to retry tasks over and over again until it is consolidated in their minds. The information should be safely in a student’s long-term memory before moving on. 11. Spaced Repetition .Spaced repetition builds on simple repetition. Spaced repetition involves gradually increasing the space between times you repeat something. Repetition of a task should be very common. Over time, the task should be re-examined less and less often.

What is your strategy of teaching and how does a school period look like?I use different strategies:1. Flipped Instruction. Flipped classrooms involve asking students to complete the reading, preparation and introductory work at home. Then, during class time, the students do practice questions that they would traditionally do for homework.2. Play based learning.Students learn cognitive, social, and physical skills during play tasks. Tasks can be teacher-led with specific goals or unstructured student-led play.3. Project-based learning.(PBL) Project-based learning requires students to spend an extended period of time (e.g. a week or more) on a single project to gain in-depth knowledge about the task. The projects should be personally meaningful and give students freedom to go in-depth on areas of interest.4. Authentic Learning.Authentic learning involves having students learn about concepts in real-life (or near real-life) environments.5. Discovery Learning.Discovery learning involves allowing students maximum freedom within a resource-rich environment to ‘discover’ answers to challenges. It requires students to build upon prior knowledge and use resources available in the environment to increase their own knowledge. Discovery learning is often held in contrast to teacher-centered approaches, as students are not ‘told’ information; instead, they must discover knowledge for themselves.

intervju

intervju

Title 1

Naša šola sodeluje pri projektu Podjetnost v gimnaziji ali PODVIG. V ta projekt je vključena tudi Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM), zato smo dijaki 2ag na pobudo prof. Jelene Tement-Žnidarič izvedli pogovor z nekdanjim dijakom naše šole dr. Matjažem Percem. Danes je redni profesor Fakultete za naravoslovje in matematiko na Oddelku za fiziko. S svojimi članki in raziskovalnim delom se je uvrstil med 1 % najbolj citiranih raziskovalcev na svetu. Zahvaljujemo se mu za zanimiv pogovor, profesorici Jeleni Tement-Žnidarič pa, da nam ga je omogočila.

Z dr. Matjažem Percem o spominih na GSKŠ Ruše in njegovem raziskovalnem delu

KO SEM BIL STAR TOLIKO KOT VI, SEM KOLESARIL PO POHORJU IN BIL SEM RES SREČEN

Do you think that Russian school system is good and that young Russians are well educated?I don’t think so. Soviet school system was better. But I only consider that if a young man wants to learn something, he’ll do it. And his skills don’t depend on the diploma, although the diploma may suppose his skills and experience.Vprašanja je zastavila Lana Kovač, 2ag Mentorica: Ema Ramot, prof.

The idea behind spaced repetition is that the concept being learned is re-engaged with just before it is forgotten so that it is consistently recalled into memory and gradually sedimented into long-term memory.12. Prompting.Prompting involves providing students with nudges, guides and questions that will help them to move closer towards an answer. A prompt is a suggestion to a student that they pay attention to a particular aspect of a task that will help them get closer to the answer. 13. Differentiation.Differentiation is a teaching strategy that requires teachers to change their teaching styles and educational materials to meet the diverse needs of students within a classroom. It generally involves grouping students into several sub-groups in the classroom based on ability, skillset or learning preferences. 14. De Bono’s 6 Thinking Hats De Bono’s 6 thinking hats strategy asks students to look at an issue from multiple perspectives. It can be used for groups or individuals. Depending on the hat a student is provided, they have to think from a different perspective. And some others How big are classes (how many children are there in a classroom)? About 25. You may see till 30. Do students have any other languages to learn and if English is mandatory or not? Foreign language is obligatory for every student. At schools now the students have to learn one else foreign language – German. French, Spanish or some other. I know that in big cities like Moscow or Saint- Petersburg the pupils choose Chinese or Arabian languages.

intervju

intervju

Title 1

Na kateri študij ste se vpisali po končani srednji šoli? Vam je bila izbrana smer všeč?Ko sem bil star približno toliko kot vi, sem veliko kolesaril po Pohorju in bil sem res srečen. Želel sem si, da bi to lahko delal ves čas. Pri odločanju za študij torej nisem razmišljal, kje so najboljše možnosti za izobrazbo ali za družbo, ampak sem želel le ostati blizu Pohorja, da bi lahko kolesaril. Najprej sem se mislil vpisati na študij kemije, ker sem imel najboljšo osnovo. Ko sem prišel na informativni dan, so imeli v laboratoriju popolnoma enake ploščice kot na srednji šoli. Res si nisem želel gledati podobnega laboratorija, saj bi imel občutek, da nisem naredil nobene spremembe. Na mojo odločitev je vplivala tudi nesimpatična profesorica, pa kletni prostori... Vse to me je odvrnilo. Kasneje sem šel še na fiziko, ki je bilo v isti zgradbi. Vsi so bili zelo prijazni, dobil sem sendviče ter sok, pa sem bil takoj prodan. Kako in zakaj ste kasneje povezali sociologijo in fiziko? Za to ni bilo posebnega navdiha, zgodilo se je spontano. Povod je bil nemški fizik Stefan Schuster, ki je prišel na obisk k mojemu doktorskemu mentorju. Schuster je preučeval evolucijsko teorijo iger preko raznih metod, npr. Monte Carlo. Tako je prišlo do različnih idej, družbenih raziskav ter proučevanja družbenih dilem, ki so postopoma vodila do združitve teh teorij s fiziko.Kako dolgo že poučujete na Univerzi v Mariboru? Leta 2004 sem že asistiral in imel vaje pri določenih predmetih.Se v življenju po kom zgledujete?Nikoli nisem imel posebnih vzornikov, razen v kolesarstvu. Bart Brentjens, olimpijski prvak v krosu, je namreč moj vzor. Zgledujem pa se tudi po bostonskem profesorju Harryju Eugenu Stanleyu. Razvili ste model širjena Covida-19. Kje ste dobili idejo?

Bili ste dijak GSKŠ Ruše, zato nas seveda zanima, kako ste se počutili na šoli, kakšen dijak ste bili in kateri so bili vaši najljubši predmeti.V začetku bi se rad zahvalil za povabilo, saj sem vedno vesel kakršnegakoli stika s svojo srednjo šolo. Zame je bil namreč srednješolski čas najlepši čas življenja. Na kemijski šoli sem bil še posebej zadovoljen, takrat tudi ni bila posebej zahtevna, so pa profesorji znali ceniti dijakov trud in ne samo končno znanje. Všeč mi je bilo, da ni bilo toliko pritiska, kot ga je bilo na drugih šolah. Sem se pa v tistem času naučil kar dobro komunicirati s puncami. Ko sem namreč v prvem letniku pogledal seznam dijakov in videl, da sva v razredu samo dva fanta, sem pomislil: »O moj bog”. Pa še tisti fant je kasneje zaostal. Večino časa sem bil torej v razredu edini fant. Najljubši predmet mi je bila matematika (smeh). Ne, saj se šalim. Kar rad sem imel kemijo, športno vzgojo in sociologijo, sicer pa sem glede priljubljenosti predmetov precej neopredeljen. Lepo sproti sem delal in je šlo.

intervju

intervju

Title 1

Graf modela širjenja virusa. Na začetku smo graf izdelovali vsak dan, kasneje pa so se ljudje že malo naveličali, zato ga izdelamo enkrat tedensko.Črne pike so aktivni primeri (dejansko število okuženih v Sloveniji). Model predpostavlja, da je tisti, ki zboli, po dveh tednih zdrav. Po treh tednih pa graf predvideva, da približno 2 % ljudi umre. Oktobra, ko smo resno začeli z ukrepi, se na grafu vidi, kako se črta splošči. Zato je zelo čudno, da vlada razpravlja o odprtju šol. Najprej bi morali priti pod 1000 okužb. Zelene krivulje kažejo, kako bi bilo, če bi bilo od danes naprej okuženih 0, 600, 1200, 1800 itd. oseb. Menim, da je graf kar uporaben, nekaterim pa se zdi preveč enostaven. Kaj menite o novi različici Covid-19 v Veliki Britaniji? Ali že kaj predvidevate? Ali delate tudi na kakšnem novem modelu širjenja te različice? S tem novim sevom Covid-19 se ne ukvarjam, ker se mi ne zdi tako pomemben. Vsak virus mutira, nastajajo novi sevi in isto se je zgodilo pri Covid-19. Kako preživljate čas med karanteno? Zanimivo vprašanje. Že pred pandemijo sem veliko delal doma, zato se zame ni veliko spremenilo. Delam to, kar vedno delam. Pišem članke, gledam televizijo, družim se z otroki, igramo družabne igre. Nič kaj posebnega. Skoraj vsak dan kolesarim na Pohorje, pozimi pa se nanj povzpnem peš. Menim, da mladi v tem času veliko bolj občutijo razliko, kot jo odrasli z družino. Eden izmed redkih ukrepov, ki pa me je res prizadel je, da so zaprli gondolo in javni promet. Sodelovali smo vsi dijaki 2ag, vprašanja za pogovor so oblikovali Zoya Zorko, Vanesa Kovač in Ožbej Očko, posnetek pogovora je oblikovala Barbara Ribič. Mentorica: Jelena Tement-Žnidarič

Impulz so bile na začetku prvega vala besede infektologa Trampuža, ki je zaposlen v Berlinu. Takrat smo imeli v Sloveniji 200-300 primerov bolezni. Rekel je, da če bodo okužbe naraščale v takem ritmu, bomo imeli čez dva tedna 20000 primerov. Njegova izjava je bila objavljena v Večeru, pojavila se je v različnih medijih. Vsi so se spraševali, kaj to pomeni. Pa se mi je zdelo, da je treba povedati nekaj utemeljenega. Mislil sem si: We can do better than that. Če gre za naključni proces, se ne splača truditi z modelom, ker ne glede na vloženo delo, model sčasoma več ne deluje. Tako sem v bistvu potem izhajal iz nekih minimalnih predpostavk. Ali je naša država že uporabila vaše statistične podatke o širjenju virusa? Nam lahko razložite predstavitev modela širjenja virusa?Napovedi izdelamo iz statičnih podatkov zbranih na NIJZ. Vprašanje torej je, če je vlada namesto statističnih podatkov uporabila naše napovedi. V prvem valu so jih morda res poznali in upoštevali. Spomnim se, da sem imel z Andražem (soavtorjem) tudi videopredavanje za zdravniško zbornico, poslušalo je okoli 600 zdravnikov in odzivi so bili pozitivni. Pri drugem valu pa je problem, da so nam stvari ušle iz rok. Prepozno smo odreagirali. Stanje bi bilo obvladljivo, če bi imeli dnevno pod 100 okuženih oseb.

intervju

intervju

Title 1

aktualno

aktualno

V življenju ni vedno dovolj, da se zavedamo prednosti in pomanjkljivosti, prepoznamo priložnosti in znamo predvidevati nevarnosti. S pomočjo določenih veščin in tehnik se učimo, kako okrepiti močna področja in zmanjševati vpliv pomanjkljivosti, da ne preidejo v grožnjo, nevarnost.Torej, kako ukrepati, da …a) okrepimo prednosti z izkoriščanjem priložnosti:- s tem da si pomagamo z razlago/zapiski, omogočimo boljšo oceno drugim; snov si med seboj razložimo po domače- ni nam potrebno plačati dijaškega doma (takrat, kadar ne bivamo v njem)- lastna discipliniranost nam pomaga do boljših ocen- občutek varnosti (doma) omogoča uspešnejše učenje- boljši/daljši spanec, posledično omogoča več energije za bolj kvalitetno učenje- z ustrezno organiziranostjo dobiš več prostega časab) izkoristimo priložnosti za zmanjševanje oziroma premagovanje pomanjkljivosti:- manj druženja omogoča več časa za druge obveznosti.- v prostem času se lažje gibamo, da ne sedimo za računalnikom- več časa posvečamo hobijem in notranje zrastemo- odsotnost družbenega stika- poskušamo nove načine komunikacije in tako ohranjamo stik s prijatelji/sošolci (razne aplikacije)- čas, ki bi ga porabili za vožnjo iz šole oz. v šolo, izkoristimo za učenje in s tem pridobimo več prostega časa - več časa za iskanje razlag po spletu, če smo zamudili predavanje ali nismo razumeli snovi

Tabela 1: Šolanje na daljavo - analiza stanja in ukrepanje (3. letnik)

V sklopu pouka psihologije in komunikacije se srečujemo s snovmi, ki analizirajo težave posameznika in skupine, jih pojasnjujejo ter usmerjajo k iskanju rešitev. Tretji mesec pouka na daljavo smo pri predmetu psihologija v okviru sklopa spoprijemanje z duševnimi obremenitvami in predmetu komunikacija v sklopu medosebnih konfliktov izbrali ožja problema, ki izpostavljata učinkovito razporejanje časa in obvladovanje ustreznega obsega snovi. SWOT analizo smo uporabili za ugotovitev stanja in možnosti ukrepanja. Analiza stanja vključuje premislek o prednostih šolanja na daljavo, o pomanjkljivostih, o priložnostih in nevarnostih. Ker je potrebno krepiti prednosti in zmanjševati slabosti oziroma nadzirati nevarnosti, smo poskušali ugotoviti, kako v dani situaciji doseči, da preprečimo ali vsaj zmanjšamo škodo, ki nastaja z obstoječim načinom šolanja.

Prispevek vključuje nekatere zahteve projekta Podvig, v katerega so vključeni dijaki gimnazijskih programov, a smo zaradi konkretne situacije in možnosti izvajanja vsebine nalogo razširili tudi v program srednjega strokovnega izobraževanja.

ŠOLANJE NA DALJAVO SKOZI OČI NAŠIH DIJAKOV

podvig

podvig

b) izkoristimo priložnosti za premagovanje slabosti- ker nam je onemogočeno druženje v živo, uporabimo tehnologijo, da ostanemo povezani - ker ne moremo biti v laboratoriju, imajo v šoli čas in prostor, da lahko popravijo laboratorijsko opremo- zaradi lažjih ocenjevanj rabimo manj motivacije, saj se ne rabimo toliko učiti- čeprav imajo nekateri profesorji težave s tehnologijo, imajo zdaj več možnosti in pomoči, da se je naučijo uporabljati - zaradi dolgčasa si bolj motiviran za šolo- prisilimo se poslušati tudi, ko se nam ne da- izkoristimo priložnost, da imamo več časa, da opravimo naloge

Nekateri predlogi, kako ukrepati, da … a) izkoristimo priložnosti za krepitev prednosti:- na testih je manj stresno, ker si v domačem okolju in se lahko bolje odrežeš- pri posameznem ocenjevanju se bolj uspešen, saj si razporediš čas za učenje- zaradi kvalitetnejšega prehranjevanja se lažje učimo- ker imamo več časa na razpolago, lahko čas, ki smo ga prej porabili za vožnje, porabimo za svoje hobije- več časa za učenje, več znanja na maturi- lažja ocenjevanja pomenijo manj učenja, kar vodi do več preživetega časa z družino- ker se kasneje zbudiš, si bolj produktiven čez dan- več časa imamo zase, se pravi, imamo manj stresa- zaradi učenja doma, lahko družinske člane prosimo za pomoč

Tabela 2: Šolanje na daljavo - analiza stanja in ukrepanje (4. letnik)

Nalogo smo izvajali tudi v vseh programih četrtih letnikov. Čeprav mladostnike pestijo podobne tegobe, pa so dijakinje in dijaki četrtih letnikov v specifični situaciji. Zaključujejo šolanje v srednji šoli. Prikazujemo rezultate četrtih letnikov - gimnazijskega, farmacevtskega in kemijskega programa.

podvig

podvig

c) s prednostmi premagamo nevarnosti- izkoristimo možnosti domačega udobja, da bolj sproščeno sledimo pouku - večja možnost priprave za popravljanje negativnih ocen-skupnimi močmi lahko naredimo letnik (se povezujemo s sošolci, izmenjujemo material, naloge)- več časa preživimo z družino, kar lahko izboljša družinske odnose - boljši spanec zmanjša možnosti psihosomatskih obolenj- luknje v znanju lahko nadomestimo z večkratnim ogledom videoposnetkov - tudi če nimamo praktičnega pouka, poskušamo čim več narediti teoretično, da bo pouk lažje potekal, ko se vrnemod) se slabosti ne bi okrepile v nevarnost, grožnjo- naloge si smiselno razporedimo, da se nam ne nakopičijo in jih potem opravimo vse naenkrat - smiselna razporeditev časa, ki ga preživimo za računalnikom- pogovor s profesorjem, da se odpravijo nejasna navodila- več video klicev med sošolci, da preprečimo depresijo, osamljenost in preprečitev konfliktov- medsebojna pomoč, razdelitev dela, da ne opravimo vsega sami, tako manj časa sedimo pri računalniku- pogovori med sošolci, stiki, da vzdržujemo vezi in da si povemo težave, če ima nekdo težko družinsko situacijo

- kličemo in pogovarjamo se preko socialnih omrežij s sošolci, da ne izgubimo motivacije- snovi, ki jih ne razumemo, si ogledamo na internetu, saj je to najbolj dostopen vir in ne rabimo obremenjevati učiteljev- slabost, da imamo preveč nalog, lahko rešimo s terminskim planom delaV tabeli 2 je mnenje vseh dijakinj in dijakov četrtih letnikov, ki so bili prisotni pri pouku psihologije ali komunikacije. Oddelčne tabele kažejo izrazito razliko med dijaki gimnazijskega programa in srednjega strokovnega izobraževanja.Farmacevte in kemike skrbi izpad prakse in laboratorijskih vaj, gimnazijce pa pripravljenost na splošno maturo v celoti. Vprašamo se lahko tudi, katere težave so individualne in katere skupinske, kaj se izpostavlja kot skupinska težava šolanja najstnikov na daljavo, kaj pa izrazito obremenjuje le četrte letnike. Predvsem pa, kako dolgo bo še potekalo šolanje na daljavo? Dijaki in dijakinje so bili povprašani po razumljivosti in uporabnosti tehnike. Po izvedenem pouku je bilo mnenje dijakinj in dijakov naklonjeno uporabi te tehnike, prepoznali so možnost razbijanja stereotipnega ocenjevanja dogodkov. Kot prednost izpostavljajo možnost ocenjevanja obstoječe situacije z več zornih kotov, kar zmanjšuje intenzivnost stresnih odzivov. Po drugi strani se povečuje pozornost na morebitne preteče izide, ki jih določeni dijaki zaznajo (pre)pozno. Predlogi za ukrepanje so dodana vrednost uporabljene tehnike. Vsekakor velja razmisliti, koliko uspešni smo v navajanju predlogov, nizanju možnih ukrepov, kaj od tega pa v resnici izvedemo. dr. Branka Ribič Hederih vodja projekta Podvig na šoli

c) prednosti omogočijo, da premagamo nevarnosti - doma te družina spodbuja, da se bolje učiš in si vzameš tudi odmor- prisotnost staršev zmanjša možnost naših slabih navad (pogovarjanje med poukom, neredno oddajanje domačih nalog…)- družina te spodbuja k učenju in samostojni pripravi na maturo (zunanja motivacija) - zaradi delovnih navad se upremo nemotiviranosti- ker lahko spimo več časa, se zmanjša možnost za pomanjkanje spanja- več časa za učenje omogoča, da se bolje pripravimo na maturo- domače okolje omogoča več gibanja- z iskanjem novih hobijev se lahko zamotiš in je manjša možnost za razvoj zasvojenosti od telefona- s skrbjo zase pride do manjše možnosti, da pride do mentalnih boleznih- individualni pogovor s profesorjem lahko uporabimo kot prednost, da premagamo nevarnost, da si mi snov narobe razložimo d) preprečimo, da bi se slabosti realizirale v nevarnosti - poskusimo se redno gibati, da se izognemo bolečinam zaradi prekomernega sedenja - sprotno učenje, da ne bi bilo nizkih ocen- z razumevanjem pomembnosti mature dobimo motivacijo za učenje in samostojno pripravo. - s samostojnim delom oz. učenjem lahko nadomestimo pomanjkanje profesorjeve razlage- če profesorji pošljejo naloge na dan, ko imamo tisti predmet, lahko manjkrat spregledamo naloge- prilagodimo se na način pouka, da dobimo boljšo oceno, doživljamo manj stresa

podvig

podvig

Sandi Jesenik

Vi ste bodoča inteligenca, vi ste bodoči ustvarjalci našega prostora. Na nas je, da se borimo za dobro. Pogumno!

verjame v škrate in vile.Če si izposodim besede nekdanjega ravnatelja in profesorja gospoda Kukoviča, ki nas je naslavljal z “bodoča inteligenca”, bi vas tudi jaz rad nagovoril.

Da sem se sam “predramil” in začel gojiti željo po ustvarjanju sveta v katerem želim prebivati, sem zahvalen vsem učiteljem in ostalim sodelavcem izobraževalne ustanove v Rušah, zelo hvaležen. Temu pripada tudi dijaški dom, kjer sem preživel pestra gimnazijska leta. Svoj glas sem našel v umetnosti, kjer lahko izražam subtilne trenutke posameznikov in razkrivam zgodbe tistih, ki (še) ne govorijo na glas. Nočem, da se bere patetično, če napišem, da sem hvaležen za vse priložnosti, vendar bi rad izkoristil to priložnost, da morda koga ozavestim o pomembnosti besede hvala in prosim. Na tej stopnji še imamo čas in priložnost izražanje tega, potem postajamo vedno bolj samosvoji in prepuščeni borbi, ki se ji reče življenje. Moja vrednota je živeti v čistem okolju, prijaznem do sočloveka ne glede na raso, spolno orientacijo, veroizpoved in ali

pismo

pismo

Skrbeti moramo za bližnje in jim biti v oporo. V tem razmišljanju skušam priklicati vse napotke, znanja in izkušnje, ki sem jih pridobil na GSKŠ Ruše. Lepo je, ponosen sem, da sem se podal v neznano okolje, z velikim zanosom lahko trdim, da ne obžalujem odločitve. Profesorji so nas učili zaupanja v njih in nas samih, spreviditi vrednoto, ki se imenuje znanje. Izkušnje še pridejo. Seveda je odvisno od vsakekga posameznika, kako bo vzel to misel. Drugačni smo in vsak okolico sprejema drugače. Bazo tega, kar sem danes, sem začel graditi v Rušah. Spoznaval sem, da z dobrimi dejanji in namerami lahko zgradiš okolje, ki te sprejema in spoštuje. Potem imamo še nekaj, kar je dragoceno, to je glas. Glas s katerim izražamo voljo in pravico. Pravico imamo, da smo slišani in mi dolžnost, do spoštovanja, enakopravnosti vseh. To so dobrine tega surovega sveta.

Pismo bodočim soustvarjalcem sveta

Ko se takole vračam po spominu nazaj na gimnazijo Ruše, imam najprej v mislih zeleni okoliš ob Dravi, veličastna drevesa in posameznike, ki čakajo na začetek leta. Podal sem se na pot po precej nepoznanem območju, saj prihajam iz Prlekije. Breza, ki krasi drevored z iglavci je bila marsikdaj moja uteha po spominu na domači kraj, ko sem potreboval malo zraka med tednom. In kaj kmalu sem spoznal sošolce, s katerimi sem še danes ostali v stikih, kljub temu, da smo razkropljeni po Evropi. Do epidemije nam te razdalje niso povzročale problemov, sedaj smo se morali malo “ugnezditi” v nekem okolju in to je čas, kot nalašč za tehtanje naših prioritet v življenju. Vem, da ni lahko mladini, ki se v teh norih časih šolajo, tako kot ne učiteljem, staršem in starim staršem. Pomembno je, da držimo skupaj in upamo na čimprejšnje normalizacijo stanja.

geografija

pouk na daljavo

V prvem letniku gimnazije obravnavamo tipe reliefa, med njimi je tudi vetrni ali puščavski relief. Kot uvod v poglavje morajo dijaki napisati pismo prijatelju in opisati svoje videnje puščave. Zelo dobri pismi sta napisali Neža in Belana. Mentorica: Petra Marinič, prof.

pouk na daljavo

EVROPSKA KULINARIKAV tretjem letniku gimnazije v okviru geografije obravnavamo Evropo. Med božično novoletnimi prazniki so lahko izbirali med naslednjimi nalogami: opis božičnih praznikov izbrane države, priprava tradicionalne jedi izbrane države ali opis vsakodnevnih navad izbrane države. Dijaki so izbrali pripravo jedi in tako so nastali posnetki, ki si jih lahko ogledate v Habitusu.Mentorica: Petra Marinič, prof.

geografija

Mentorica: Metka Volmajer, prof.

BONTON V GLEDALIŠČU

LJUDSKO IZROČILO

slovenščina

slovenščina

PEKA KRUHA Pri slovenščini so v okviru predstavitve postopka dijaki 1. akt morali posneti pripravo tradicionalne jedi ali kruha. Zanimivo, da so se skoraj vsi odločili in spekli kruh. Žal izdelkov nismo mogli pokusiti, posnetki pa so mamljivi. Vabljeni k ogledu. Mentorica: Tatjana Štok-Plej, prof.

pouk na daljavo

pouk na daljavo

... Predstavlja skupino moških, ki so del psihološkega poskusa, v okviru katerega se vživijo v vloge paznikov na eni in zapornikov na drugi strani. Skupina psihiatrov opazuje obnašanje moških v svojih vlogah. Kmalu se pokaže prava človeška narava in poskus se vse bolj spreminja v srhljivko...

sociologija

farmacija

ZGODOVINA MARIBORSKIH LEKARN

Že od 13. stoletja so v Mariboru mestna hiša, cerkev, gostišče in lekarna tvorile del najožjega mestnega jedra in tako predstavljale središče mestnega vrveža in trgovine. Lekarnarjem je bila naložena odgovornost za izdelovanje zdravil iz brezhibnih surovin, prav tako tudi hramba in izdajanje zdravil meščanom. Njihovo kakovost so nadzorovali stanovi in morda je to vzrok, da je bila skoraj povsod po Evropi in tudi v Mariboru srednjeveška lekarna v neposredni bližini rotovža. Od srednjega veka pa do začetka 20. stoletja so v Mariboru nastajale tudi druge lekarne, kot je Mestna lekarna pri kraljevem orlu, lekarna Pri zamorcu (danes lekarna Center) in druge manjše lekarne. Na Glavnem trgu v Mariboru, v neposredni bližini rotovža, stoji stavba s poslikavami z lekarniško motiviko. Tu je bila nekoč lekarna znanega mariborskega lekarnarja Franca Minařika. Ob izteku Vetrinjske ulice in na vzhodnem delu Glavnega trga stoji stara lekarniška stavba znana že pred letom 1594. V to stavbo se je leta 1753 preselila lekarna iz rotovža, do leta 1958 znana kot Mestna lekarna ...

farmacija

pouk na daljavo

pouk na daljavo

Title 1

tuji jeziki

zgodovina

Andreja Pungartnik, 1aftMentorica: Darka Tancer-Kajnih, prof.

KJE SI?Kje si, ko te rabim,kje si, ko se skrivam v temi?Nujno te rabim, kje si, moja luč noči?V samoti hrepenim po tebiin misli me premagajo.Vodijo me k tebi,a do tja nikoli ne pridem.Vsakič, ko slišim tvoje ime,se ozrem,gledam okrog sebekot sokol na svoj plen. Sedaj v temi sedim kot prazen nič. Razmišljam, kaj bi bilo, če bi me videlo tvoje oko. Zakaj, mi povej, te ni tu ob meni? Sicer pa ne vem, ali ti sploh kaj pomenim! Kje si, ko te rabim, kje si, ko se skrivam v temi? Nujno te rabim, kje si, moja luč noči!

Zoya ZorkoMentorica Tatjana Štok-Plej, prof.

HAIKUJI Tisto je Bellapes, ki se rad žuli. In je samo moja. Iz globin srca panaj ti pesem šepetain ta te vodi. Zvezde na nebu,luna sije ponoči,.Volk tuli v njo. V globinah morjaje mala vetrnica.V njej se klovn igra. Gledam ta dež,ki tako lepo pada,kje je to sonce.

umetnost

pouk na daljavo

Title 1

Majhna mravlja jeugriznila me v nos.Jezna sem nanjo.

Andreja Pungartnik, 1aftMentorica: Darka Tancer-Kajnih, prof.

OČI RESNICEOči so tiste,ki povedo ti vse.Oči so tiste,ki lahko izdajo te.Nasmeh bo tisti,ki pojasnil bo vse. Samo en pogled je tisti, ki loči meod resnice. Ampak kaj je sploh resnica?Resnica je le to,kar oči ti povedo. Zaupaj v to!

Živa Antonič, 2.aktMentorica: Karmen Peršak, prof.

HREPENENJE Hrepenenje je različno od ljudi do ljudi.Lahko je kot mornar, ki seči želiv roko lepotici, ki na skali sloni.Lahko je občutek dekletca, ki si družine želi,a v roki le vžigalico drži. Je občutek, ki ga dobi vsak človek brez ljudi,ko si resnično družbe želi. Ta iskra, ta želja po nečem težiin te prežema vse od kože in vse do kosti.In če ji ne daš tega, kar si želi,te lahko do konca obnori. Popelje te lahko v svet norih ljudi, od koder vrnitve po navadi več ni. Ampak, če dobi to, po čemer hrepeni, se le za kratek čas umiri.In tako mirno in spokojno živi, dokler si kmalu ne zaželineke druge stvari, ki rešitve ji ni. Nove stvari, ki si jo še bolj obupno želi,kot si roža sonca želi sredi noči,kot si demon želi prijatelja v temi,kot občutek mene, ki želi le tebe.

Branje dobrih knjig je kot pogovor z najboljšimi ljudmi preteklih stoletij.(Descartes)

Ko se naučiš brati, boš za vedno svoboden.(Frederick Douglass)

umetnost

umetnost

Čeprav se profesorji pri teh predmetih trudijo delo približati temu, kar bi, če ne bi bilo karantene, delali v laboratoriju, mi tega vseeno verjetno ne bomo znali tako dobro. Pogrešam šolo in druženje s prijatelji, zato upam, da bodo ljudje le začeli upoštevati ukrepe NIJZ in s tem preprečevali širjenje koronavirusa, da se bomo čim hitreje vrnili v Ruše. Gaja Siničič Rodeš, 1.akt

RAZMIŠLJANJE O ŠOLANJU NA DALJAVOKo so prvič oznanili, da se začenja karantena in da se bo začelo šolanje na daljavo, sem to odločitev sprejela z odprtimi rokami. Takrat sem bila še v osnovni šoli in sem bila prav vesela, da bomo delali od doma. Ko sem septembra začela s šolanjem na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše, pa je bila to zadnja stvar, nad katero bi bila navdušena. Že odkar me je začela zanimati kemija in sem se odločila za kemijski program, sem komaj čakala, da začnem z novim poglavjem v svojem življenju. Vendar smo po manj kot dveh mesecih morali pričeti s poukom na daljavo. Dijaki 1. letnika zato ne bomo doživeli tega, kar so pred nami doživele vse ostale generacije. S svojimi sošolci in sošolkami smo se v slabih dveh mesecih komaj uspeli spoznati, večine dijakov iz drugih razredov pa sploh ne poznamo. Pouk na daljavo mi ni všeč, saj menim, da smo dijaki že tako ali tako zaposleni in obremenjeni z učenjem, zdaj pa je vse skupaj le še težje. Ne samo da normalnega pouka nismo imeli že par mesecev, tudi svojih sošolcev, sošolk in profesorjev v živo nismo videli že zelo dolgo. Mislim da nam večini, če ne vsem, že primanjkuje motivacije za delo, pogrešamo pa druženje v šoli in dijaškem domu. Ne zdi se mi normalno, da je edini način pogovora preko aplikacij na telefonu in preko videoklicev na računalniku. Ljudje smo socialna bitja, ki potrebujejo človeški kontakt, v karanteni pa smo zaprti v hiše in imamo edini stik samo z družinskimi člani. Mislim, da bo, ne glede na to, koliko truda vlagamo v pouk na daljavo dijaki in profesorji, naše znanje slabše, kot bi bilo v šoli, saj moramo biti v šoli prisotni pri pouku, prek računalnika pa se lahko preprosto odjavimo s izgovorom, da ni elektrike, ne dela wifi,... Ker smo šola, v kateri ima 75% dijakov praktičen pouk, je to situacija za nas še slabša.

Ves svet se ti odpre, ko se naučiš brati. (Mary McCleod Bethune)

Če želiš priti daleč v življenju, moraš prebrati veliko knjig.(Roald Dahl)

umetnost

umetnost

Živa Smolnikar, 2. akt

KARANTENAKo doma v ogledalo se pogledaš, vidiš osamljeno dekle,hrepeni po starem se veselju,ki išče razbijajoče srce. Zanimajo ga igre,drzne ali igrive, žzabave polne in zanimive. Ko doma po koncu karantene,v ogledalo se pogledaš, v njem uvidiš ,sliko drugega dekleta.

dijaški dom

dijaški dom

Title 1

... Trenutno smo aktivni v debatahČe bi jaz odločal, bi…, kjer dijaki razmišljajo o najrazličnejših temah:• o spopadu s pandemijo,• o boju proti globalnim segrevanjem,• o pravicah manjšin (rasnih, verskih, spolnih, ...),• o zaposlovanju mladih,• o enakopravnosti spolov,• o energetskih virih prihodnosti,• o svobodi govora in preprečevanju lažnih novic in• o preprečevanju odvisnosti med mladimi ...

projekti

projekti

projekti

moda

razno

zanimivosti

Title 1

Hvala za vašo pozornost.

Gimnazija in srednjakemijska šola RušeŠolska ulica 162342 Rušetel: 02 63 00 818spletna stran: http://www.gimnazija-ruse.sie- pošta: info@gimnazija-ruse.si

Title 1